MERJENJE ČASA

Čas merimo z urami. Poznamo več vrst ur: ure s kazalci, ure s tekočimi kristali, ki kažejo samo številke, sončne ure, peščene ure, štoparice, ...

 

V fiziki nas pogosto ne zanima, ob kateri uri se je pojav zgodil, ampak koliko časa je trajal. Trajanje pojava dobimo, da od končnega časa odštejemo začetni čas. Čas, v katerem se je pojav začel, poimenujemo začetni čas, čas v katerem se je pojav končal, pa končni čas.

Štoparica je instrument za merjenje časovnih sprememb. Ob začetku pojava pritisnemo na gumb na štoparici in kazalec se začne vrteti. Ko je pojav končan, zopet pritisnemo na gumb, in kazalec se ustavi. Odčitamo,  koliko časa je pojav trajal.

Po dogovoru je osnovna enota za merjenje časa ena sekunda. Enoto pa si lahko določimo tudi sami: nihajni čas nitnega nihala, čas med dvema zaporednima srčnima utripoma... Enoto si lahko izberemo poljubno. Nasloniti pa se moramo na periodično spremembo.