Krvavec  ( 1853 m ) Kočna  ( 2540 m ) Grintovec  (2558 m ) Kompatela  ( 1982 m ) Brana  ( 2253 m ) Kamniško sedlo  ( 1884 m ) Turska gora  (2251 m ) Kranjska Rinka  ( 2453 m ) Skuta  ( 2532 m ) Kamniški vrh  (1259 m ) Košutna  (1974 m ) Planjava  ( 2394 m ) Škarje  (2141 m ) Ojstrica  ( 2350 m) Velika Planina  - Gradišče  1666 m )

OŠ Rodica - raziskovalne naloge

Osnovni podatki | Kje smo ? | Uvodnik ravnateljice
Pokrajinska podoba kraja | Učna pot ob Mlinščici | Unesco ASPnet | Eko šola | Zdrava šola |
Interesne - predmetna | Interesne - razredna | Indiv. govorilne ure uč. RS | Indiv. govorilne ure uč. PS | Dopolnilni in dodatni
Ministrstvo SZŠ | Zavod RSŠ | SIO | Google | Yahoo | Najdi.si | Matkurja | Arnes
subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link
geografija | biologija | kemija | fizika | slovenščina | matematika link | angleščina
subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link

STARA HIŠNA IMENA NA RODICI

small logo

Raziskovalna naloga s področja slovenskega jezika

Avtoriji: Dejan Zupančič, Andraž Vrhovec in Dejan Tesovnik 9. razred

Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun in Sabina Burkeljca

 

Zlato priznanje na IV. srečanju mladih raziskovalcev (junij 2004) - osnovnošolcev Slovenije

POVZETEK

V raziskovalni nalogi smo hoteli ugotoviti, koliko starih hišnih imen na Rodici je še ohranjenih. Zanimal nas je tudi izvor starih hišnih imen ter njihova izgovorjava. Podatke smo črpali iz pisnih virov v župniji v Mengšu (Status animarum) in ustnih virov. Predvsem se zahvaljujemo domačinoma Mohorju Podbevšku in Sreču Smoletu, ki sta stara hišna imena preverjala skupaj s svojimi sorodniki in znanci na Rodici.

 Ugotovili smo, da starejši domačini na Rodici poznajo še 63 starih hišnih imen. Večina teh izvira iz imen prvotnih ali kasnejših lastnikov (34 %), na primer: pri Rozalni, pri Jakobu, pri Šimnu, pri Anzelnu, pri Janezu, pri Gusteljnu, pri Tomažku, pri Kocjanu, pri Jurju, pri Grogu, pri Martinu, pri Vadamu, pri Betki, pri Gregu, pri Tinci, pri Janezovi Minki, pri Johani, pri Martincu in pri Pepini ali pa iz njihovih priimkov (35 %). Veliko je tudi hišnih imen, ki sicer označujejo rastlino, stvar ali žival, vendar so bili prvotno verjetno priimki (11 %), na primer: pri Štibju, pri Čuku, pri Kosu, pri Raku, pri Škrjancu itd. Ostala hišna imena izvirajo iz krajev, od koder so predhodniki prišli (8 %): pri Rodičarju, pri Trnavcu, pri Moravčanu, pri Tunjčanu, pri Trzinkini Rezi ali pa iz njihovega poklica (10 %): pri Majerju, pri Žnidarju, pri Cestarju, pri Kuharici, pri Kopač in pri Bekmestru.

 

Način izgovorjave hišnih imen izvira iz gorenjskega narečja, ki ga starejši ljudje še znajo govoriti. Zelo pogosta je samoglasniška krnitev ali vokalna redukcija (93 % imen). Največ je hišnih imen, pri katerih se na koncu besede U ali I ne izgovori (48 %), na primer: pr Kolomuk, pr Bolk, pr Jenčič, pr Hodnik, pr Leban, pr Jerin, pr Kopač, pr Peregrin, pr Koželj, pr Kocjan, pr Martenovc, pr Drom, pr Rak, pr Grog, pr Martin, pr Vadam, pr Rus, pr Greg, pr Birtič, pr Trnavc, pr Marc in pr Čuk. Zelo pogosto U ali I na koncu imena onemi v polglasnik (34 %): pr Rozalnə, pr Kregarjə, pr Bekmestrə, pr Štibjə, pr Metodə, pr Šimnə, pr Anzelnə, pr Janezə, pr Cestarjə, pr Tunčanə, pr Jurjə, pr Žnidarjə, pr Šporarjə, pr Rodičarjə, pr Majejə, pr Zalarjə, pr Ulčarjə, pr Kosə, pr Nussbergerj in pr Kosmə. V nekaj primerih se E ali I sredi besede ne izgovori ali pa se spremeni v polglasnik (5 %): pr Škrjanc, pr Gustəlnə, pr Trzinkən Rez, pr Kuharci. Poleg tega imamo primer hišnega imena, ko B preide v P (pr Jakop) in primer, ko Š nadomesti Ž (pr Tomaškə). Samo dve imeni se izgovorita tako, kot se zapišeta: Bistrova vila in pr Betki.

LEGENDA

Tip1a. I na koncu imena onemi v polglasnik.

Tip 1b. U na koncu imena se izgovori kot polglasnik.

Tip 2. U na koncu imena se ne izgovori.

Tip 3. E sredi besede se reducira v polglasnik.

Tip 4. B se se izgovori kot p.

Tip 5. I-ji sredi in na koncu imena izginejo ali pa se spremenijo v polglasnik.

Tip 6. I na koncu se ne izgovori.

Tip 7. Ž izgovarjamo kot š.

Tip 8. Ime se izgovori tako, kot se zapiše.

Med učenci predmetne stopnje OŠ Rodica, ki so doma na Rodici, smo preverili, koliko starih hišnih imen poznajo. Ugotovili smo, da mladi ne poznajo starih hišnih imen, ki jih starejši v pogovoru še omenjajo. Zato se bodo hišna imena čez desetletja pozabila. Upamo, da bo naša raziskovalna naloga vsaj malo pripomogla, da se bo katero od imen ohranilo malo dlje.

NEKAJ STARIH HIŠNIH IMEN NA RODICI

Pri Tomažku Šmon, Škrjanc in Šimen Pri Hosti Pri Zalarju
       
Pri Majerju Pri Rozalni Pri Kregarju

Pri Peregrinu

       
Pri Rodičarju Pri Raku

Pri Šmonu, Hojaku, na Žagi,

pri Mlinarju

Pri Vadamu (Adamu)
       
Pri Kosu Pri Trzinkin i Rez i Pri Anzelnu Pri Koželju
       
   
Pri Martenovcu Bistrova vila    

 

SUMMARY

THE OLD NAMES OF THE HOUSES IN RODICA

The goal of our research was to find out how many old names of the houses are still preserved. We found out that old villagers know 63 old names of the houses. We were interested in the source and pronunciation of the old names of the houses. The majority of preserved names of the houses originate in the names of the first or later owners (34%) or in their family names (35%). There are many names of the houses which mark a plant, an animal or a thing, but they were probably family names (11%). Other names are derived from the names of the towns from where our predecessors came or from their occupations.

The pronunciation has roots in the dialect of Upper Carniola, which is still spoken by elderly people. A vocal reduction is very frequent. At most names we do not say “U” at the end of a word (46%). There are cases in which the letter “I” or “E” at the end of or in the middle of a word disappears. Frequently, the letter “U” or “I” at the end of a word becomes a reduced vowel (34% of names); for example: At Rozalnə, At Zalarjə, At Ulčarjə, At Kosmə, etc. There are also the names of the houses where “b” converts into “p” (At Jakop) and a case when “ž” transforms into “š” (At Tomaške).

 A questionnaire for pupils from Rodica primary school has been made. It has been revealed that young people no longer know the old names of the houses, which old people still mention in their conversations.

| ©2004 OŠ Rodica