![]() |
Miranda |
![]() |
Miranda - Uran V | |
---|---|
oddaljenost od planeta | 129.850 km od Urana |
premer lune | 472 km |
masa lune | 6,3x1019 kg |
Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov. Miranda je najbližja Uranu od njegovih velikih lun.
Miranda je bila hčerka čarovnika Prospera v Shakespearjevem The Tempest.
Odkril jo je Kuiper leta 1948.
Voyager 2 je bil prisiljen leteti blizu Urana, da bi dobil ustrezen pospešek za pot na Neptun in zaradi skoraj pravokotnega položaja Uranovega sistema na ekliptiko je bila samo Miranda dovolj blizu. Pred Voyagerjem je bilo zelo malo znanega o Mirandi in ker ni največja ali kaj drugače posebna, bi ne bila izbrana za glavni cilj pri Uranu. Voyagerjeva pot pa je bila vendarle ustrezna, saj se je izkazala Miranda kot najzanimivejša.
Miranda je sestavljena približno iz polovice ledu in polovice kamnitega materiala.
Mirandino površje je prepredeno
z zelo krateriziranim terenom z brazdami, dolinami in stenami (ena je visoka več kot 5
kilometrov; levo).
Najprej so bile slike Mirande Voyagerja 2 skrivnost. Vsi so pričakovali, da bodo Uranove lune pokazale zelo malo zgodovine notranjih dogajanj (kot recimo Kalisto). Pojasnjevanje nenavadnega in doslej neznanega površja se je izkazalo kot zelo nerodno za tiste, ki so morali to počeli v živo na televiziji. Njihov ponavadi impresiven in poseben žargon je moral odnehati in opisovati so morali s takšnimi izrazi, kot so "cikcak" (desno), "dirkalna steza" in "torta", da bi opisali edinstvene značilnosti na Mirandi.
Najprej je bilo mišljeno, da je bila Miranda popolnoma pretresena in "sestavljena" v svoji zgodovini, vsakič naj bi bilo zakopano nekaj površja in prikazano nekaj notranjosti. Zdaj je popularna "bolj zemeljska razlaga", ki vsebuje premikanje delno stopljenega ledu.
Voyager 2 je šel zelo blizu Mirande in ker je osvetljenost Sonca tam zelo šibka
(oddaljenost od Sonca je skoraj 3 milijarde km), so uvedli posebne ukrepe, da bi
preprečili zabrisanost slik. To so naredili tako, da so med slikanjem obračali plovilo,
da bi zmanjšali učinke premikanja na slikah. Slike imajo zato najboljšo ločljivost celotne odprave Voyager 2.
Original: | Bill Arnett |
prevod in priredba: | Gregor Rakar |
komentarji in predlogi na slovensko verzijo | |
zadnja sprememba: | 17. december 2000 |