![]() |
Halleyev komet |
Leta 1705 je Edmond Halley z uporabo Newtonovih novih zakonov gibanja napovedal, da se bo komet, ki je bil viden v letih 1531, 1607 in 1682 vrnil leta 1758 (ki pa je bilo po njegovi smrti). Komet se je zares vrnil in je bil kasneje imenovan v Halleyevo čast.
Povprečna perioda Halleyeve orbite je 76 let,
vendar ne moremo izračunati datumov njegovega pojavljanja preprosto z odštevanjem
mnogokratnikov 76 od leta 1986. Gravitacijske sile velikih planetov spreminjajo orbito iz
obrata v obrat. Negravitacijski vplivi (kot so reakcije zaradi izpuhtevajočih plinov med
prehodom bližine Sonca) prav tako igrajo pomembno, vendar manjšo vlogo v spreminjanju
orbite. Med leti 239 p.n.š. in 1986 n.š. se je orbitalna perioda (merjeno na najbližjo
40-dnevno epoho med vsakim prehodom perihelijem)
spreminjala od 76,0 let (leta 1986) do 79,3 let (leta 451 in 1066). Najbližji prehod
perihelija v času Kristusa sta 11 p.n.š. ter leta 66. Noben od dogodkov se ni zgodil v
času življenja Kristusa. Njegova najbolja znana pojava je bila leta 1066, ko je bil
viden med bitko pri Hastingsu in je celo ovekovečen na Bayeux Tapestry.
Komet Halley je bil viden leta 1910 in spet leta 1986. Njegov naslednji prehod perihelija bo leta 2061.
Halleyeva orbita je retrogradna in nagnjena za 18 stopinj na ekliptiko. In,
kot pri vseh kometih, zelo ekscentrična.
Samo tri komete so obiskala vesoljska vozila. Nasin ICE je šel skozi rep kometa Giacobini-Zinner leta 1985; Giotto je leta 1989 obiskal komet Grigg Skjellerup. Leta 1986 je pet vesoljskih vozil iz ZSSR (slika desno), Japonske in Evropske zveze obiskalo Halleyev komet; Esin Giotto je uspel dobiti bližnje posnetke Halleyevega jedra (zgoraj).
Jedro Halleyevega kometa je veliko približno 16x8x8 kilometrov.
V nasprotju z pričakovanji je Halleyevo jedro zelo temno: njegov albedo je le okoli 0,03, kar je temnejše od oglja in je zato eno od najtemnejših objektov v sončnem sistemu.
Gostota Halleyevega jedra je zelo majhna: le 0,1 g/cm3
kaže, da je verjetno luknjast, mogoče zaradi tega, ker je verjetno le prah, ki je ostal
po sublimaciji raznih ledov.
Halleyev komet je skoraj edinstven med kometi, ker je velik
in aktiven in ima dobro določeno in normalno orbito. Zato je bil lahka tarča za Giotta
in druge, vendar pa v splošnem ne predstavlja običajnih kometov.
Halleyev komet se bo v notranji sončni sistem vrnil leta 2061.
VSEBINA | ||||
<< MALA TELESA << | < KOMETI < | HALLEYEV KOMET | > SL-9 > | > KUIPER-OORT > |
PODATKI |
Original: | Bill Arnett |
prevod in priredba: | Gregor Rakar |
komentarji in predlogi na slovensko verzijo | |
zadnja sprememba: | 3. april 2001 |