              
 |
Ko je Cezar videl namere Senata, je spravil najbogatejšega Rimljana
Marka Licinija Krasa in vojskovodjo Gneja Pompeja ter ju pridobil na
svojo stran. Kras si je želel zavarovati svoje bogastvo, Pompej pa je
bil razočaran nad Senatom, da mu ni dal zasluženega priznanja za zmago
nad Mitriadom IV v tretji mitriadski vojni (74-63 p.n.š.), poleg tega pa
je Rimu priboril Bitinijo, Pont, Kilikijo, Sirijo, Ciper in Kirene.
Skupaj so ustanovili prvi triumvirat - zvezo treh mož, s čimer so se
zamajali temelji rimske republike. Vsak izmed triumvirjev si je obetal
koristi zase: Pompej je zahteval preskrbo svojih veteranov in priznanje
preureditve v vzhodnem delu imperija, Cezar je zahteval vojaško
poveljstvo, Kras pa je pričakoval zavarovanje svojih gospodarskih
koristi. Triumvirat je bil zapečaten s Pompejevo poroko s Cezarjevo
hčerjo Julijo, Cezar pa se je poročil s Kalpurnijo, katere oče Piso je
bil dober prijatelj s Krasom. Vsak izmed trojice je imel tudi atribute
za dosego želenih ciljev: Pompej je imel močno in lojalno vojsko, Cezar
je bil nadarjen politik in vojskovodja, Kras pa je imel neizmerne
količine denarja.
Prvi rezultati vladanja triumvirjev so bili vidni že isto leto.
Senat je na Cezarjev predlog potrdil agrarni zakon, po katerem je bila
zemlja razdeljena med revno mestno prebivalstvo in med Pompejeve vojake.
V zakonu o poveljevanju v provincah je Cezarju pripadlo poveljstvo v
provincah Cisalpinska Galija (ravnine ob reki Pad), Transalpinska Galija
(Provansa) in Ilirikum (Istra, Kvarner in Dalmacija) za obdobje med leti
58 in 54 p.n.š. Skupno so bile v teh provincah štiri legije (vsaka
legija je štela 4.800 profesionalnih, težko oboroženih pešakov). Ta
vojska je bila namenjena za obrambo provinc pred notranjimi upori in
zunanjimi nasprotniki. Leta 58 p.n.š. je Cezar zapustil Rim, na
Cezarjevo mesto konzula pa je prišel njegov tast Piso. |
