Gaj Julij Cezar - Dediščina in boj za nasledstvo

 Cezar je Rimu priboril ogromna nova ozemlja, povečal birokracijo in nakazal kako bi se dalo tako veliko državo upravljati. Glavni dedič je bil Gaj Julij Cezar Oktavijan (23.9.63p.n.š.-19.8.14n.š., Cezarjev pranečak in posinovljenec. Od Senata je izsilil senatorsko pravico in glasovno pravico konzula.
     Novembra 43 p.n.š. je Gaj Oktavijan z vojskovodjema Markom Antonijem (82-39 p.n.š.) in Markom Emilijem Lepidom (87-12 p.n.š.) sklenil drugi triumvirat. Leta 42 p.n.š. je Gaj Oktavijan skupaj Z Markom Antonijem premagal pri Filipih zarotnika Bruta in Kasija, ki sta po porazu storila samomor. Leta 40 p.n.š. so si triumvirji z Brundizijsko pogodbo razdelili državo: Italija je ostala skupna posest, Gaj Oktavijan je dobil zahodni del, Mark Antonij vzhod z Egiptom, Mark Lepid pa preostalo Afriko.
     V naslednjih letih je Gaj Oktavijan s pomočjo zelo sposobnega vojskovodje Agripe z zmagami na Siciliji pridobil moč.Temu se je uprl Mark Lepid, a je bil odstavljen iz triumvirata. Mark Antonij se je zaljubil v Kleopatro in ji podaril rimska ozemlja na vzhodu imperija. To je bil povod, da je Gaj Oktavijan napadel Egipt in porazil vojsko Marka Antonija in Kleopatre. Poraženca sta storila samomor.
     Tako je Gaj Oktavijan postal edini rimski vladar. Po sto letih vojn in padcu republike se je začelo 200 let trajajoče obdobje miru in razcveta rimskega imperija.