              

 |
V letih od 89 do 79 p.n.š.je Cezar služil v Mali Aziji kot član osebja
pretorja Marka Minucija Terma. V tem času je sodeloval pri obleganju
Mileta in si pri tem priboril odlikovanje za hrabrost.
Na Rodosu je obiskoval šolo Apolonija Molonovega, znamenitega
učitelja, ki je učil tudi Marka Tulija Cicerona.
Po Sulovi smrti se je Cezar vrnil v Italijo, kjer je v Rimu prevzel
službo zagovornika kriminalcev. V svojem poklicu je bil zelo uspešen,
vendar pa je njegovo kariero prekinil ponoven napad Mitriada IV na
rimske posesti v Mali Aziji.
Cezar je na lastno pobudo in stroške oskrbel majhno vojsko, kateri
je poveljeval Lucij Licinij Lukul (117 - 56 p.n.š.). Ta vojska je kljub
svoji majhnosti dobro opravljala svojo nalogo in je branila del rimskih
posesti. Leta 73 p.n.š. se je Cezar vrnil v Rim kot heroj, ki je branil
rimske posesti.S tem se je začela njegova vojaška in politična kariera.
Ob smrti svoje tete Julije, Marijeve žene, je pripravil lep govor
in z njim vzbudil sočutje pri ljudskih množicah. Na pogrebu je ukazal
nositi Marijeve podobe, kar je bilo za vladajoče nesprejemljivo, pri
nekdanjih Marijevih pristaših pa je požel simpatije. Kmalu zatem mu je
umrla žena Kornelija, s katero je imel hči Julijo. Za pogreb je zopet
pripravil rahločuten govor in množice so ga vzljubile kot dobrega,
nežnega moža.
Leta 68 p.n.š. je bil imenovan za kvestorja (funkcija
kvestorja je bila v tem času najnižja stopnička v karieri rimskega
državnika) španske province Betice (današnja Andaluzija).
V letu 65 p.n.š. se je Cezar vrnil iz Španije v Rim, kjer se je
poročil s Pompejo. Najprej je bil imenovan za nadzornika Apijeve ceste,
nato pa je bil izbran za edila, ki je imel nalogo, da skrbi za
»kruh in igre«. Cezar je organiziral veličastne igre; v eni izmed njih
je sodelovalo 320 parov gladiatorjev. Z razkošnimi igrami je pridobival
na svojo stran množice ljudi, za katere je upal da ga bodo podprle pri
volitvah v ljudsko skupščino.
Dve leti kasneje, leta 63 p.n.š., ko je umrl duhovnik Metelus, je
bil imenovan za vrhovnega svečenika (pontifex maximus). V
tem času se je Cezar zaradi incidenta svoje žene ločil.
Leta 62 p.n.š. je bil izvoljen za pretorja, ki je imel vidno vlogo
pri vodstvu porotnih sodišč. Funkcija pretorja je bila druga najvišja za
funkcijo konzula. Zaradi hitrega napredovanja in naraščajoče moči so
bili optimati vse bolj zaskrbljeni, vendar ga zaradi ugleda nihče ni
upal javno napasti.
Cezarjev vpliv med ljudskimi množicami je vse bolj rasel, vendar pa
je imel svojo ceno. Cezar je zapadel v velike dolgove, saj ves denar
namenil za prirejanje iger ter za lobiranje pri volitvah za vrhovnega
svečenika in pretorja. Cezarju je iz dolgov pomagal najbogatejši Rimljan
Mark Licinij Kras (115-53 p.n.š.), ki je bil mnenja, da si bo pridobil
na svojo stran množice, če bo podprl Cezarja. Zaradi tega je odplačal
njegov dolg, ki je znašal 830 talentov (17.500 kg srebra). |