GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA

DOMOV INFO O DRŽAVI                                                                          GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO POMORSTVO GLASBA IN ŠPORT TURIZEM VIRI IN LITERATURA	LEGA IN POVRŠJE Portugalska zavzema jugozahodni del Iberskega polotoka in si na severu in vzhodu deli mejo s Španijo, medtem ko jo na jugu in zahodu obliva Atlantski ocean. Država je razdeljena na sedem upravnih območij, ki vključujejo tudi Madeirske otoke in Azore v Atlantskem oceanu. Portugalska ima skoraj pravokotno obliko. Od severa do juga se razteza v dolžini 560 km, široka pa je 215 km. Glavna portugalska reka je Tejo, ki kot Tajo izvira v vzhodni Španiji in deli Portugalsko na severni in južni del. Pomembni sta še reki Douro (v Španiji Duero) in Guardiana, ki prav tako izvirata v Španiji. Severno od reke Tejo je Portualska gorata, južno pa ravninska. Portugalska je majhna dežela, ki pa obsega zelo različne pokrajine. Na daljnem severu so gore s skalnatimi in golimi vrhovi, s pobočji dišečih divjih cvetlic, prepuščene vetrovom in osamljenim pastirjem. Gorati sever pozimi pobeli sneg, zato so tam tudi smučišča. Tu je tudi večina gozdov, ki poraščajo okoli 35 % površja države. Dalje proti jugu se visoke sierre umikajo valovitim zelenim gričem, podobe idilične popolnosti uokvirjajo starinska majhna posestva, bele vasice in od sonca obarvane vinograde. Še dalje proti jugu, na širokem območju, ki se vleče čez tretjino dežele, ležijo puste, od sonca izsušene ravnine Alenteja, šahovnica, prekrita s pšeničnimi polji in obsežnimi nasadi plutovcev. Na skrajnem jugu se močneje uveljavlja Sredozemsko morje; z makijo pokriti griči dišijo po brškinu, na robovih Algarveja z blagim podnebjem cvetijo mandljevci in oranževci. Najvišji vrh celinske Portugalske je Estrela (1993 m), najvišja točka celotne Portugalske pa je gora Ponta do Pico (2351) na azorskem otočju.
	PODNEBJE Pokrajina Algarve na jugu ima sredozemsko podnebje z dolgimi vročimi poletji, milimi zimami ter več kot 3000 urami sonca na leto, med septembrom in majem pa je vedno možnost dežja. Za pokrajino Alentejo, ki ježi severno od pokrajine Algarve, so značilna žgoča poletja. Spomladi in poleti je hladneje, zime v goratih območjih pa  so lahko hladne s temperaturo precej pod lediščem. Mesto Porto in severna Portugalska pa imata oceansko podnebje s svežimi poletji in milimi zimami, padavine pa so običajne ves čas od jeseni do pomladi.
	FLORA IN FAVNA Portugalska favna je tako raznolika kot cela država, saj ji njen zemljepisni položaj omogoča, da tam živijo živalske vrste, ki jih najdemo v Evropi, Sredozemlju in severni Afriki. Visoko v gorah Serra de Estrela se klatijo volkovi, najredkejša izmed velikih evropskih mačk, ris, pa menda še vedno živi v bolj divjih predelih Alenteja. Na Portugalskem živijo tudi severnoevropski sesalci, kot so kunec, lisica in zajec, čeprav so nekateri med njimi rahlo drugačna, za Iberski polotok značilna podvrsta. Sorazmerno majhna oddaljenost od Afrike je tudi razlog za veliko število ptic, saj leži ta dežela na poti, po kateri se selijo številne vrste iz srednje in zahodne Evrope. Zemljepisni položaj dežele je tudi odločilnega pomena za rastlinstvo, ki zajema vrste iz zelo različnih naravnih okolij. V notranjosti na severu, ki je večinoma bujen, zelen in vlažen, raste okoli 86 % vseh rastlin, dreves in cvetlic, evropskih, na jugu komaj 29 %, od katerih je polovica sredozemskega izvora.
	ZGODOVINA Portugalsko je poselilo zgodnje keltsko pleme Luzitancev. Okoli leta 140 pred Kristusom so deželo podjarmili Rimljani, proti koncu njihovega imperija pa so Iberski polotok zasedli Vizigoti. Portugalska se je nadoblasti mavrske Španije znebila že leta 1143. Leta 1488 je Bartolomeu Dias dosegel Rt Dobrega upanja in s tem dokazal, da je v Azijo mogoče priti tudi po morju. Leta 1498 je Vasco da Gama dosegel zahodno obalo Indije. Do sredine 16. stoletja so nato Portugalci razširili svoje čezmorske posesti na zahodno in vzhodno Afriko, Brazilijo, Perzijo, Indokino in Malezijo. Leta 1581 je španski kralj Filip II. vdrl na Portugalsko in jo zasedel za 60 let, kar je povzročilo katastrofalen padec portugalske trgovine. Čeprav so bili Portugalci pogumni in preudarni raziskovalci, so se izkazali za zelo neučinkovite pri upravljanju kolonij. Do leta 1640, ko je bila obnovljena portugalska monarhija, so si nizozemski, angleški in francoski tekmeci prisvojili levje deleže njihovih kolonij in trgovine. Portugalska je ohranila Angolo, Mozambik v Afriki in do leta 1822 Brazilijo. Portugalska je bila monarhija do leta 1910, ko so razglasili republiko po francoskem vzoru. Kot tradicionalna prijateljica Velike Britanije se je Portugalska med 1. svetovno vojno v Afriki in tudi na zahodni fronti borila na strani zaveznikov. Revolucija leta 1926 je sporavila na oblast Antonia Oliviera Salazarja. S pomočjo leta 1933 sprejete nove ustave, ki je vpeljala korporativno državo, je dejansko vladal kot pravi diktator. Portugalsko je med 2. svetovno vojno najprej obdržal nevrtalno, po letu 1943 pa je zaveznikom dal na razpolago pomorska in letalska oporišča. Portugalska je bila leta 1949 med ustanovnimi članicami Nata, v OZN pa ni bila sprejeta vse do  leta 1955. 1975 se je končala doba, ki se je začela leta 1415, torej ko je bila »majhna« Portugalska veliki svetovni kolonizator. Leta 1986 je bila država sprejeta v EGS (sedaj EU). 1999 je prepustila Macau Kitajski in s tem opustila nadzor nad zadnjo evropsko kolonijo na Daljnem vzhodu.