PORTUGALCI, POMORSKI NAROD

DOMOV INFO O DRŽAVI                                                                          GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO POMORSTVO GLASBA IN ŠPORT TURIZEM VIRI IN LITERATURA	POMORSKI NAROD Portugalska ima dolgo atlantsko obalo in v stoletjih so si mnogi njeni prebivalci služili kruh z ribolovom in trgovino. Deloma je tako še danes, kar omogočajo velika pristanišča, kot sta Lizbona in Porto, ter močno ribiško ladjevje. Ribiške ladje v Atlantiku lovijo trske, osliče, skuše, morske liste, inčune in sardele, ki predstavljajo tretjino vsega ulova. V plitvejših vodah ob obali gojijo ostrige in druge školjke. Danes je večina portugalske trgovine vezana na druge članice Evropske unije.
	PORTUGALSKI RAZISKOVALCI Henrik Pomorščak (1394–1460)  ima največje zasluge za začetek portugalskih osvajanj, saj je prav on podal pobudo za prvo odpravo v prekomorske dežele in portugalske raziskovalce dolgih petdeset let vzpodbujal k raziskovanju, predvsem zahodne obale Afrike. Svoje življenje je v celoti posvetil odkrivanju novih dežel; velja pa tudi za ustanovitelja prve evropske pomorske sile, v Sagresu, na rtu San Vicente v južni Portugalski. Njegovi pomorščaki so sicer raziskovali zelo majhno področje, vendar so prav oni napravili prve korake v neznano. Čeprav se sam ni udeležil nobenega izmed potovanj, ki jih je organiziral, velja za Henrik Pomorščak začetnika dobe odkritij.   Diego Cao (1450-1486) je leta 1485 priplul dlje proti jugu ob afriški obali kot kateri koli portugalski kapitan pred njim. Bil je prvi resnejši raziskovalec. Bartolomeu Dias (1450-1500) Njegovo najpomembnejše potovanje je bilo okrog Rta dobrega upanja med letoma 1487 in 1488, saj so ga poslali na pot, da bi nadaljeval delo Diega Caa in našel morsko pot v Indijo. Kot prvi portugalski raziskovalec je objadral Afriko in leta 1488 zaplul v Indijski ocean. Hotel je jadrati še naprej in pripluti v Indijo, a prestrašena in izčrpana posadka ga je prisilila, da se je vrnil.
	Vasco da Gama (1469 - 1524) 8. julija 1497 je odprava pod poveljstvom Vasca da Game odrinila iz pristanišča na reki Tejo na pot proti Indiji. Odpravo so sestavljale štiri ladje: Santa Gabrijel, Santa Rafael, karavela Berrio in oskrbovalna ladja. 7. novembra 1497 so Portugalci pristali v zalivu Sv. Helene, kjer so se prvič srečali z južnoafriškim ljudstvom - Hotentoti. Med nadaljevanjem plovbe je da Gama prišel v stik z arabskimi trgovci, ki so iz vzhodnoafriških pristanišč preko Indijskega oceana tovorili pšenico, slonovo kost in zlato v zameno za porcelan, kovine, dišavnice in začimbe. 7. aprila 1498 je odprava dosegla Mombaso na ozemlju današnje Kenije, kjer jih je domače - muslimansko prebivalstvo sprejelo z nezaupanjem. Po desetih mesecih plovbe Vasco da Gama priplul v Indijo, vendar pa v diplomatskem pogledu njegova misija ni dosegla želenih uspehov. Blago, ki so ga Portugalci prinašali s seboj za menjavo in darila, ni bilo primerno za prodajo v kulturno močno razvitih indijskih mestih. Tudi trgovino v Kalikutu so imeli v rokah muslimani, ki so bili sovražni do Portugalcev. Vasco da Gama se je 29. avgusta 1498 (po nekaterih virih 8. oktobra 1498) odpravil proti domu. Ferdinand Magellan (1480 - 1521) Že v mladih letih je postal izkušen vojak in kapitan, saj se je udeležil portugalskih pohodov v Indijo in Malako ter se v Maroku bojeval proti Mavrom. Zaradi obtožb, da se je okoristil z vojnim plenom, je zapustil domovino in svoje usluge ponudil španskemu kralju. Marca 1518 je bila podpisana pogodba o plovbi do Dišavnih otokov. Kralj je zagotovil ladje ter njihove zaloge ter Magellanu priznal dvajsetino bogastva, ki bi ga dobil na otokih. Ladje so 13. decembra 1519 priplule v zaliv Ria de Janeira, 31. marca 1520 pa se je Magellan zasidral v zalivu St. Julien. 1. novembra so ladje so zaplule v zelo ozek preliv, poln čeri, in 28. novembra je Magellan že zagledal novo morje. Čeprav je med potjo skozi preliv zaradi upora izgubil eno ladjo, je dosegel svoj prvi uspeh, saj je odkril 583 km dolg preliv, ki povezuje Atlantik in Tihi ocean, ter se še danes imenuje po njem. Novemu odkritju je sledila skoraj štiri mesece dolga in nevarna plovba čez ocean proti zahodu v vročini, skoraj brez hrane in vode. Med potjo je umrlo veliko mornarjev, preživeli pa so na začetku marca prišli do Tatinskih otokov. Deset dni pozneje je Magellan odkril Filipine. Tu se je odločil, da najprej osvoji otočje in ga razglasi za špansko posest, nato pa nadaljuje pot do Molukov. To je bila zanj usodna odločitev. Med posredovanjem v lokalnem spopadu je bil 27. aprila 1521 ubit. Preostalim 108 mornarjem se je z dvema ladjama nato uspelo prebiti do Dišavnih otokov. Tu so se oskrbeli z zalogami in dišavami ter februarja 1522 odpluli proti domu. Za pot je bila sposobna le ladja Victoria, ki je 6. septembra po nevarni in dolgi poti končno zaplula v pristanišče Sanlucar de Barramede. Na njej je bilo le še 18 izčrpanih mornarjev. Plovba okoli sveta je bila končana. Magellan, četudi ni doživel njenega zaključka, je dokončno dokazal, da je Zemlja okrogla. Dal je ime Patagoncem in njihovi deželi, našel je prehod iz Atlantika v Tihi ocean ter odkril celo vrsto otokov.