KMETIJSTVO
INTENZIVNO KMETIJSTVO
S kmetijstvom se ukvarja 3 % prebivalstva ZDA in 4 % Kanadčanov. Naravni pogoji omogočajo raznoliko kmetijstvo. S svojim modelom kmetijstva dosegajo visoko razvitost in produktivnost, hkrati pa svetovno konkurenčnost (povprečni ameriški kmet "nahrani" 144 ljudi). Severna Amerika ima presežek pridelkov - ZDA izvozijo 1/3 pridelka, Kanada pa kar 2/3; v Kanadi pridelajo 10 % svetovne proizvodnje gensko spremenjenih pridelkov. V zadnjih 60-letih se je pridelek koruze in krompirja potrojil, pridelek pšenice, bombaža in tobaka ter mlečne govedoreje podvojil. Kmetijstvo je intenzivno - uporaba mehanizacije, sodobnih znanstvenih izsledkov in kemičnih sredstev, specializano pridobivanje ene kulture, rezultat je velik. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja in dejavnost opustili. V podnebno ugodnem in rodovitnem svetu so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehnologijo in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine zemlje.
KMETIJSKI PASOVI
Na ozemlju kontinenta so se zaradi naravnih pogojev oblikovali kmetijski pasovi, kjer prevladuje pridelava določenih poljščin:
Mlečni pas (Dairy Belt) se razteza okrog Velikih jezer. Na tem območju zaradi podnebnih razmer prevladuje mlečna govedoreja. Lokalni trg oskrbuje veliko število mest z mlekom in mlečnimi izdelki. Pogoste so t. i. hobifarme, kjer so lastniki kmetij zaposleni v nekmetijskih panogah, večinoma v mestu oz. primestju, kmetijstvo pa je dopolnilna dejavnost.
Pas koruze (Corn Belt) je območje z nekdanjo prevlado koruze južno in jugovzhodno od "mlečnega pasu". Zaradi majhnih kmetij glede na potrebe trga, so le-te ogrožene. Kmetije se združujejo v zadruge in tako skupaj skrbijo za pridelavo in prodajo pridelka. V preteklosti je v koruznem pasu prevladovala koruza, v današnjih časih pa soja, prašičereja in mesna govedoreja.
Pas bombaža (Cotton Belt) poteka severno od Mehiškega zaliva in južno od koruznega pasu. Danes je spremenil svojo prvotno podobo. Količine bombaža so se drastično zmanjšale ob pojavu drugih tekstilnih surovin (lan, cenejša uvožena volna in bombaž, umetna vlakna). Namesto bombaža gojijo tobak, riž, perutnino... Bombaž uspeva le še na območjih, kjer je možno namakanje, s čimer zagotavljajo zanesljivost in sigurnost pridelka.
Pas pšenice (Wheat Belt) se razteza vzhodno od 100. poldnevnika v Kanadi in Teksasu, kjer prevladujejo prerije, količina padavin pa je ustrezna. Na tem območju so zelo velike in povsem tržno usmerjene kmetije.
Pas ekstenzivne pašne živinoreje (Pasture Belt) se nahaja zahodno od 100. poldnevnika v pokrajinah sušnejših step. Usmerjeno je predvsem v mesno pašno govedorejo. To je pas živinorejskih farm - rančev in kavbojev. Zaradi slabših naravnih pogojev so posestva velika. Z razmahom namakalništva je živinoreja intenzivnejša, vse bolj pa se širijo tudi poljedelske namakalne kulture.
Pas subtropskih kulturnih rastlin se nahaja ob JZ pacifiških obalah, ob Mehiškem zalivu in na Floridi. Milo mediteransko in floridsko subtropsko podnebje omogoča gojenje zelenjave, rezanega cvetja, jagodičevja, agrumov, vinske trte, zelišč... Ukvarjajo se tudi z mlečno živinorejo. Kalifornijsko podolje je največji ameriški pridelovalec tovrstnih pridelkov. Pridelke dnevno dostavljajo (tudi z letali) velikim porabnikom na vzhodu. V Kaliforniji kmetovanje v sušnih poletjih omogoča namakanje. Na Floridi pridelajo 1/3 ameriškega sočivja (kulturne rastline s stroki), lubenic in zelenjave (kumare, paradižnik, zelje, buče, jajčevci...), citrusov in jagodičevja.
Na tropskih Havajih pridelujejo sladkorni trs, ananas, banane, oreške, kavo, ingver, mango, papaje, avokado, sladki krompir idr. tropske rastline.
Tipično ameriško sladilo je javorjev sirup. Največ javorjevega soka, iz katerega pridelajo sirup, pridobijo na širšem območju Velikih jezer. V kanadski provinci Quebec pridelajo 70 % vsega javorjevega sirupa na svetu.
