Javorjev sirup je navadno narejen iz drevesnega soka sladkornega javorja (Acer Saccharum) ali črnega javorja. Drevesa v svojih deblih in koreninah pred zimo shranijo škrob, ki se nato spremeni v sladkor in se potem spomladi dviga z drevesnimi sokovi. Drevo mora rasti približno 40 let, da doseže premer 30 centimetrov, saj je šele pri tej velikosti primeren za pridobivanje sladkega soka. Iz drevesa pridobivajo sok 4-6 tednov, da drevesu pustijo dovolj energije za rast. Luknje, ki jih pozorno zvrtajo v deblo, se nato zarastejo. Iz 20-40 l nacejenega soka pridobijo 1 l javorjevega sirupa.

Podobno kot med pri Slovanih, je bil javorjev sirup cenjeno trgovsko blago, dokler ga ni izpodrinila uporaba sladkornega trsa.  

V Quebecu pridelajo 70 % vsega javorjevega sirupa na svetu. Leta 2017 je 7300 quebeških proizvajalcev javorjevega sirupa, v sodelovanju s 13500 kmeti, pridelalo več kot 30 milijonov litrov sirupa. Večino so ga izvozili v ZDA.

 

Zbiranje javorjevega soka

Javorjev sirup so uporabljali že indijanci. V drevesno skorjo so naredili zareze ali luknjice, iz katerih je pritekal sok, ki so ga zbirali v posodah, narejenih iz brezovega lesa. Z vročimi kamni so več dni segrevali posodice, da je voda izhlapela, koncentriran hranilni sirup pa je ostal v posodi. Med segrevanjem v sirupu nastajajo ali se izločajo določene spojine, ki dajejo sirupu značilni okus in hranilne vrednosti; javorjev sok vsebuje do 3% sladkorja, javorjev sirup pa najmanj 64%

Iz 20-40 l nacejenega soka pridobijo 1 l javorjevega sirupa.

Jesenski sirup je temnejši, spomladanski svetlejši.

Javorjev list je uradni simbol Kanade.