DEJAVNIKI PODNEBJA Relief Severne Amerike sestavljajo gorske verige, ki potekajo v smeri sever-jug. Na zahodu se dvigajo Severnoameriške Kordiljere, ki preprečujejo vplivom Tihega oceana, da bi dosegli notranjost. Čez osrednji del celine se od severa do juga razteza uravnano površje, ki ga ne prekinja nobena reliefna pregrada. Odprtost celine v smeri sever-jug omogoča nemoten pretok zraka ter mešanje različno segretih zračnih mas in hitre temperaturne spremembe. Pozimi pihajo blizardi - vdori  mrzlega polarnega zraka s severa proti jugu vse do Mehiškega zaliva. Poleti prihaja do vdorov vročega zraka proti severu, kar ustvarja suše. Zaradi reliefne odprtosti ob koncu poletja nastajajo tornadi. Morski tokovi Kalifornijsko pacifiško obalo obliva hladni Kalifornijski tok, zato je podnebje suho, z zmerno toplimi poletji. Mrzli Labradorski morski tok na vzhodni obali znižuje temperaturo zraka. Na JV celine topel Zalivski morski tok vpliva na veliko količino padavin poleti. Kroženje zraka na tem delu celine je podobno monsunom v Aziji... Skica > Morski tokovi > New York Lizbona 0° C 11° C Srednja januarska temperatura - zaradi toplega in hladnega morskega toka imata Lizbona (38° S g.š.) in New York (41° S g.š.), ki ležita na skoraj isti geografski širini, bistveno različne temperature. Oddaljenost od morja Z oddaljenostjo od morja se povečuje kontinentalnost. Padavin je manj, temperaturne razlike med zimo in poletjem so večje. Podnebna ločnica je 100. poldnevnik, znan kot "Dead Line" - mrtva črta. Območja zahodno od Dead Line prejmejo < 500 mm letnih padavin.

TEMPERATURE Temperature enakomerno upadajo z večanjem geografske širine - od juga proti severu. Jug kontinenta je pod vplivom toplih subtropskih zračnih mas iznad Mehiškega zaliva, sever pa mrzlih polarnih zračnih mas. Hudsonov zaliv, ki se zajeda globoko v kontinent, imenujejo "hladilnik Severne Amerike". Najnižje temperature v S Ameriki so izmerili na Aljaski ( -62° C), najvišje pa v Furnace Creeku v Dolini smrti v Kaliforniji (56,7° C ). Dolina smrti >

Januarske in julijske temperature.

PADAVINE Količina padavin se manjša z oddaljevanjem od obeh oceanov. Gorovja prestrežejo vpliv morja - na JV padavine prestrežejo Apalači, na zahodu Kordiljere. Zahodno od 100. poldnevnika (Dead Line) pade < 500 mm padavin. Malo padavin pade tudi v sušnih zaledjih obalnih gorovij in na polarnem severu. Priatlantsko nižavje, Apalači in vzhodni del Osrednjega nižavja dobivajo dovolj padavin. Poraščajo jih listnati gozdovi, ki proti zahodu prehajajo v prerije. Največ padavin dobiva ozek obalni pas ob Tihem oceanu, ki jih prinašajo zahodni vetrovi s Pacifika in jugovzhod celine, kjer je relativna vlažnost visoka preko celega leta.  Havaji prejmejo 11655 mm letnih padavin, Dolina Smrti pa manj kot 40 mm. Najvišjo višino snežne odeje so uradno izmerili na območju oceanskega podnebja na severozahodu ZDA - na Mt. Rainierju (4392 m, Kaskadsko gorovje) je bila v obdobju 1980-2010 letna snežna odeja povprečno visoka 16,8 m.

PODNEBNI TIPI

Največji del Severne Amerike je v zmerno toplem, severni deli v mrzlem in skrajni južni deli v vročem toplotnem pasu. Na severu je podnebje polarno in subpolarno. Padavin je malo, poletja so kratka in sveža. Velike planjave imajo polpuščavsko in puščavsko podnebje, saj Kordiljere preprečujejo vstop vlažnim zračnim gmotam. Osrednje nižavje ima celinsko podnebje z velikimi letnimi temperaturnimi razlikami in malo padavinami. Vzhodno od 100. poldnevnika količina padavin narašča. Ob atlantski obali so zaradi hladnih morskih tokov zime hladne in poletja bolj sveža, kot v istih geografskih širinah v Evropi. Obale Tihega oceana imajo milo oceansko podnebje, ki proti jugu prehaja v sredozemsko. Na JV kontinenta je zaradi bližine tropskega pasu ter toplega Zalivskega toka podnebje vlažno subtropsko.

VETROVI IN NARAVNE NESREČE Vdori suhih subtropskih vetrov proti severu se dogajajo poleti, ker je nad celino nizek pritisk. "Prevroč" zrak se razteza vse do Kanade. Ti vdori največkrat uničijo ali zdesetkajo kmetijske pridelke. Sušna obdobja so izrazitejša tudi zaradi splošnega segrevanja ozračja... Več > Blizardi - vdori hladnih subarktičnih vetrov proti jugu   se pojavljajo pozimi, nevarni pa so v začetku pomladi. Lahko uničijo kmetijske pridelke na Floridi in v Mehiškem zalivu. Povzročajo pozebe in snežne zamete... Več > Vetrovni strženi (Jet Stream) so visokohitrostni vetrovi, ki pihajo na višini 7-15 km od zahoda proti vzhodu. Vplivajo na pot ciklonov, povzročajo dolgotrajne suše ali izdatne padavine ter vplivajo na vremenske motnje v srednjih geografskih širinah in na razporeditev območij visokega in nizkega pritiska... Več > Hurikani  so tropski cikloni (tudi orkani) - manjša območja stnjenega nizkega zračnega tlaka, v katerih se pojavljajo vetrovi z ogromno hitrostjo. Najpogosteje prizadanejo območje Floride in Mehiškega zaliva. Rušilni vetrovi  uničujejo objekte in infrastrukturo. Ker "rinejo" vodo na obalo in preprečujejo rečni odtok, velikokrat povzročajo poplave ter škodo v kmetijstvu... Več > Tornadi  so vremenski pojavi, ki se pojavljajo najpogosteje na območju prerij. Močni, vrtinčasti vetrovi z znamenitimi trombami, se premikajo na ozkih območjih in na svojih poteh rušijo ter povzročajo veliko materialno škodo... Več >   Erozija prsti (tal) nastopi, ko intenzivnost padavin preseže vpojno sposobnost prsti in nastane površinski odtok.   Prihodnje segrevanje ozračja bo povečalo izhlapevanje in sušenje površin, kar bo povzročilo daljše in intenzivnejše suše, zlasti poleti nad notranjimi deli celine... Suše >   Erozija vetra odnaša rodovitno prst Dust Bowl - Skleda prahu Velike planjave (Great Plains) so bile v 19. stol. največja sklenjena pašniška po krajina na svetu (dežela bizonov), danes pa največje območje pridelave pšenice. Zaradi neustrezne in pretirane obdelave veliko erozije in škode povzroči padavinska voda. Stalni vetrovi in neurja s silovitim deževjem s polj odnašajo prst. Velika vročina v poletnih mesecih prst ponovno močno izsuši. Kmetje imenujejo to območje tudi

 

---

| <<< |