MORSKI TOKOVI Morski tokovi so vodoravno premikanje vodnih mas. Povzročajo jih stalni vetrovi in razlike v zračnem tlaku ter gostoti morske vode, Zemljina rotacija itd. Na smer in jakost morskih tokov vplivajo oblike morskega dna in obal, spremembe v gostoti vode, jakost vetrov in drugi morski tokovi. Največkrat se premika voda do globine 200 m. Premiki vode, ki jih povzroča Zemlja s svojo rotacijo pa segajo do globine 1000 m. Na severni polobli se tokovi premikajo v smeri urinega kazalca, na južni pa tečejo v obratni smeri.		Topli Zalivski tok in hladni Labradorski tok se združita pri Grand Banksu.   Zalivski tok
Zalivski tok (Gulf Stream, Gulf Current) Pomika se s hitrostjo 2,5 m/s, širok je okoli 70 km. Transportira 55.000.000 m3/s, kar je 300-krat več od povprečnega pretoka Amazonke. Mehiški zaliv zapusti kot Floridski tok ter obliva vzhodne obale ZDA kot Zalivski tok. Prečka Atlantski ocean in se preimenuje v Severnoatlantski tok. Obliva zahodne in severne obale Britanskega otočja in Skandinavije. Kljub temu, da se do Evrope ohladi na 10-12 °C, je za življenje Evrope energija morja nepogrešljiva; zaradi toka obala Barentsovega morja tudi pozimi ne zamrzne.
Pomen morskih tokov je velik. Ooceanski tokovi prenašajo ogromne količine energije in pomembno vplivajo na podnebje, predvsem v obalnih območjih. Skrbijo za izmenjavo snovi v morjih. Na površje prinašajo anorganske hranilne snovi in v nižje vodne plasti kisik ter pomembno vplivajo na življenje v oceanih. Hladni morski tokovi, ki tečejo iz polarnih in subpolarnih regij, prinašajo veliko planktona. Vplivajo tudi na zmanjšanje/rast stroškov ladijskega prevoza.   New York in portugalski Porto ležita na isti geografski širini - poprečna letna temperatura v New Yorku je 10°C, v Portu pa 17°C.   Grand Banks >