GRAND BANKS je skupina podvodnih teras in planot na JV Nove Fundlandije v severnoameriškem epikontinentalnem morskem pasu. Na plitvini, globoki 15 - 180 m, se mešajo hladne vodne mase Labradorskega morskega toka in tople vodne mase Zalivskega toka.   Mešanje različno ogretih vodnih mas povzroča nastanek megle, ki je velika ovira plovbi. Vreme se hitro spreminja. Valovanje je nepredvidljivo. Na območje pogosto zaidejo ledene gore.   Zaradi mešanja vodnih mas in oblike morskega dna se hranila dvignejo na površje. Območje je stičišče "hladnoljubnih" in "toploljubnih" morskih organizmov ter eno najbogatejših ribolovnih območij na svetu. Tukaj lovijo trske, mečarice, vahnje, ciplje, morske ostriže in izbirajo lupinarje (školjke, jastogi, rakovice, kozice). Na Grand Banksu živijo številne kolonije morskih ptic, tjulnjev, delfinov in kitov. Ribolovni raj je bil jedro številnih sporov med državami (Francija, Anglija, Portugalska, nato Španija in ZDA), ki so jih reševali z različnimi kompromisi in pogodbami. Danes nastaja nov vzrok spora za Grand Banks - odkrita bogata nahajališča podvodnih zalog nafte in zemeljskega plina. Do leta 1990 je bil Grand Banks najpomembnejše ribolovno območje na svetu. Pretiran tehnološki ribolov je uničil ribji fond. Izlov trske je padel na 1 %. Brez dela je ostalo 35.000 kanadskih ribičev; posredno so bili prizadeti tudi čolnarji, serviserji, delavci v prehrambeni industriji idr. Veliko ljudi se je izselilo. Katastrofa je narekovala globoko spremembo ekološke, gospodarske in družbeno-kulturne zavesti. Kanada je ribolovne kvote dosledno določila in zelo strogo omejila. Trska na znamki Nove Fundlandije, 1937

Grand Banks - mednarodno ribolovno območje (560 x 675 km) Sušenje polenovk - polenovka je posušena trska   Od leta 2007 se je ribji fond trske povečal za 70 %, čeprav je to samo šele 10 % prvotnega fonda. Količina izlova ostaja strogo nadzorovana. Nove prioritete na vidiku...