 |
 |
 |
 |
 |
 |
| Eden od svetovno najslavnejših Slovencev in absolutno najpomembnejši matematik, kar jih je kdaj premogel naš mali narod, se je rodil leta 1754 v Zagorici pri dolskem(ki je takrat tehnično spadala pod Avstrijo). Jurij je bil človek mnogih talentov in številnih imen. Tako kot danes je tudi v njihovem času veljalo, da so »ta brihtni« pogosto zapustili domovino in šli služit v bogatejše dežele, ker pa v nobeni deželi niso navdušeni nad priseljenci, so morali potujoči znanstveniki poleg novih navad prevzeti tudi nova imena. Vehovčev jurček je tako na Dunaju najprej postal Georg Vega, za vse druge se je določil za politično nevtralno latinsko varianto Georgius Bartholomaei Vecha, proti koncu življenja pa je postal celo baron. |  |
Življenje:
 |
Nekatere stvari se s časom res ne spreminjajo, šolanje pa je bilo po drugi strani v Vegovih časih popolnoma drugačno kot danes – danes je šola obvezna in je nihče ne mara, včasih pa si jo je lahko privoščil malokdo in tisti kmečki otroci, ki so bili kot Jurij dovolj pametni, da so jim dovolili v šolo, so se z veseljem učili, da jim le ne bi bilo treba okopavati krompirja. Jurija je tako prvih šest let učil kar domači župnik, potem je šel v Ljubljano k menihom. Poleg matematike in fizike so mu v glavo vtepali še osnove latinščine, grščine, religije, nemščine, zgodovine in geografije. Od tam je napredoval na študij filozofije, leta 1780 pa se je zaposlil v avstrijski vojski. Pot ga je tako pripeljala na Dunaj, kjer je kmalu postal profesor matematike in avstrijske topničarje učil čim bolj natančno računati, kam bo padla topovska krogla. Čez nekaj let se je poročil in zaživel srečno družinsko življenje, v katerem je njegova žena Jožefa skrbela za otroke, medtem ko je on v prostem času pisal matematične učbenike in računal decimalke števila pi. Ker je bila Evropa v tistem času polna spopadov kot potepuški maček bolh, je moral kmalu na teren, kjer je natančnost ciljanja preizkušal v praksi, čas med eno in drugo bitko pa si je krajšal s pisanjem razprav o gravitaciji. Proti koncu stoletja je kot priznan znanstvenik postal član številnih evropskih skupin, v katerih so se zbirali sami pametnjakoviči in je temu primerno veliko potoval. Leta 1802, ko je spet živel na Dunaju je nekega dne šel na sprehod in se ni več vrnil. Našli so ga šele čez 9 dni-mrtev je plaval po Donavi. Kaj se je zgodilo, ne ve nihče. |  |
Spominki:
Matematične pogruntavščine in znanstvene rešitve, ki jih je za sabo pustil Jurij Vega, so za povprečno naravoslovno nenadarjenega slovenca ena navadna čačkarija, zato svojega matematičnega genija slavimo na bolj enostavne načine. Tako smo po njem poimenovali ulico v Ljubljani 8na kateri stoji srednja šola za elektrotehniko in računalništvo), gimnazijo v Idriji, tekmovanje za mlade matematike in celo krater na Luni. Ob 250-letnici njegovega rojstva je njegov obraz krasil poštne znamke, vrednost pa je posodil tudi zdaj že pokojnemu bankovcu za 50 slovenskih tolarjev.
 |
Število pi: Število pi je matematična konstanta, ljubljenček fizikov in matematikov po vsem svetu. Konstanta je enaka razmerju med obsegom kroga in n jegovim polmerom, pogosto pa ga ponazarjamo kar z ulomkom 22/7. Ta ulomek je eden tistih z neskončnim številom decimalk. Navadni smrtniki smo zadovoljni s približkom 3,14. Matematiki pa že stoletja tekmujejo, komu bo uspelo izračunati več decimalk. Recimo takole: število pi je za matematične navdušence to, kar so križanke za upokojence, in tudi jurij Vega ni bil nobena izjema. Leta 1789 je Vega z določitvijo 140 decimalk postavil svetovni rekord, ki se je obdržal vse do leta 1841 (52let). |