 |
 |
 |
 |
 |
 |
Jožef Stefan (1835--1893) spada med najpomembnejše fizike devetnajstega
stoletja. Rodil se je slovenskim staršem v kraju Sveti Peter pri Celovcu
v Avstriji, diplomiral je na področju matematike in fizike na dunajski
univerzi, kjer je kasneje tudi poučeval. Bil je direktor Fizikalnega
instituta, podpredsednik dunajske znanstvene akademije ter član mnogih
mednarodnih znanstvenih združenj.
Življenje:
Jožef Stefan se je rodil 24. marca 1835 v obmestni vasici Sv. Peter,
ki je zdaj del Celovca. Osnovno šolo je obiskoval v Celovcu, kjer je
pokazal tolikšno nadarjenost, da so mu priporočili, da nadaljuje šolanje.
Leta 1853 je odšel na Dunaj študirat matematiko in fiziko na filozofsko
fakulteto. Poleg tega je poslušal predavanja iz kemije, anatomije in
rastlinske fiziologije. Zanimal se je tudi za filozofska in zgodovinska
vprašanja in se učil francoščine in angleščine. Leta 1858 je opravil
rigoroz in dobil naslov doktorja. Leta 1860 je pri petindvajsetih letih
postal dopisni član Akademije znanosti na Dunaju. Leta 1863 je Stefan
dobil profesorsko mesto za matekatiko in fiziko na dunajski univerzi,
z 28 leti je tako postal najmlajši redni profesor v Avstro-Ogrski.
Pri tridesetih letih pa je postal tudi direktor fizikalnega inštituta
dunajske univerze, pred tem pa je že bil imenovan za rednega člana
Akademije znanosti.
Jožef Stefan je bil v času življenja deležen številnih časti. Bil je dekan filozofske fakultete in rektor univerze, tajnik in podpredsenik Akademije znanosti. Med vrsto mednarodnih priznanj, ki jih je prejel, velja omeniti, da je bil predsednik prvega avstrijskega elektrotehniškega društva. Na koncu leta 1892 ga je zadela kap, ko je bil na obisku pri prijatelju. 7. januarja 1893 je umrl, pokopan je bil na dunajskem osrednjem pokopališču.
Jožef Stefan je med drugim soavtor zakona o sevanju črnega telesa. Sevanje črnega telesa je proporcionalno četrti potenci njegove absolutne temperature. Zakon je teoretično razvil Ludwig Boltzmann in je zato poznan kot Stefan-Boltzmannov zakon.
"In kedar se prikaže človeku nova prigoda, bodi v naturnem, bodi v človeškem življenju, neko moč domača v njegovem duhu sila ga, da praša zakaj? da začne vertati in premišljevati, kako bi se moglo priti tej reči do korena. It tega nagiba so se rodile po dolgoletnem premišljevanju naše vednosti, po tem nagibu smo prišli do mnogoternega znanja, in ta nagib bode nas peljal še dalje do zmirom večega in lepšega spoznanja." ( J. Stefan, Naturoznanske poskušnje)
Po njem se imenuje Inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani, kjer lahko otroci delajo kemijske poskuse med počitnicami.
Jožef Stefan je bil v času življenja deležen številnih časti. Bil je dekan filozofske fakultete in rektor univerze, tajnik in podpredsenik Akademije znanosti. Med vrsto mednarodnih priznanj, ki jih je prejel, velja omeniti, da je bil predsednik prvega avstrijskega elektrotehniškega društva. Na koncu leta 1892 ga je zadela kap, ko je bil na obisku pri prijatelju. 7. januarja 1893 je umrl, pokopan je bil na dunajskem osrednjem pokopališču.
Jožef Stefan je med drugim soavtor zakona o sevanju črnega telesa. Sevanje črnega telesa je proporcionalno četrti potenci njegove absolutne temperature. Zakon je teoretično razvil Ludwig Boltzmann in je zato poznan kot Stefan-Boltzmannov zakon.
"In kedar se prikaže človeku nova prigoda, bodi v naturnem, bodi v človeškem življenju, neko moč domača v njegovem duhu sila ga, da praša zakaj? da začne vertati in premišljevati, kako bi se moglo priti tej reči do korena. It tega nagiba so se rodile po dolgoletnem premišljevanju naše vednosti, po tem nagibu smo prišli do mnogoternega znanja, in ta nagib bode nas peljal še dalje do zmirom večega in lepšega spoznanja." ( J. Stefan, Naturoznanske poskušnje)
Po njem se imenuje Inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani, kjer lahko otroci delajo kemijske poskuse med počitnicami.