ARHIMED

Arhimed (tudi Arhimedes), grški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom. Rodil se je leta 287 pr. n. št. v Sirakuzah na Siciliji. Umrl pa je leta 212 pr. n. št. tudi na Siciliji.
Življenje:
Arhimed je od okoli leta 269 pr. n. št. študiral menda v Aleksandriji, brez dvoma pa je imel stik z Aleksandrijo preko Konona. Arhimedov oče Fidija je bil  astronom. Bil je bližnji znanec sirakuškega kralja Hierona II. in njegovega sina Gelona, če ni bil z njima celo v sorodu. Okoli leta 263 pr. n. št. se je Arhimed vrnil v Sirakuze in tukaj postal Hieronov svetovalec. Arhimed je bil plemič in gmotno neodvisen človek, ter zato za svoje delo ni potreboval podpore egipčanske kraljevske hiše.
V celoti se je posvetil raziskovanju, predvsem v matematiki. Z velikim uspehom se je lotil računanja ploščin geometrijskih likov in prostornin teles . Ukvarjal se je tudi s fiziko in astronomijo.

Odkritja:
Njegovo odkritje, izrek o vzgonu, da se teža potopljenega telesa navidezno zmanjša ravno za težo izpodrinjene tekočine, imenujemo Arhimedov zakon in ga še danes uporabljamo za določevanje gostote snovi in proučevanje plavanja teles. Sila vzgona F, s katero deluje mirujoča tekočina na mirujoče potopljeno ali plavajoče telo navpično navzgor, je enaka teži izpodrinjene tekočine.
Med delom naj bi pozabil na jed in vsakdanja opravila. Ko naj bi med kopeljo odkril odgovor na Hieronovo vprašanje o tem, ali so dodali zlatu v kroni preveč srebra, je menda tekel gol po cesti in kričal »Heureka, heureka«.
V antiki je najdlje razvil statiko. Med drugim je odkril težišče nekaterim telesom in specifično težo. Natančno je razvil načelo vzvoda in škripčevja in ga podal kot izrek (zakon) vzvoda, v današnji obliki kot izrek o ravnovesju navorov. Dokazal je, da manjša sila na izbrani oddaljenosti od opore uravnovesi večjo silo, ki deluje bliže opori. Ugotovil je da so sile in ročice obratno sorazmerne. S tem je položil temelje statiki, ki jo je malo za njim dopolnil še Heron.
Ob rešitvi naloge o premikanju dane teže je izrekel besede: »Dajte mi kraj, na katerega bi se oprl, pa lahko premaknem Zemljo.« Menda je na kraljev poziv to pokazal s poskusom. Ladjo, polno Sirakužanov, je z vzvodi in škripci prenesel po zraku iz pristanišča na nasprotno obalo na določen kraj. Tedaj naj bi Hieron izjavil, da kaže odtlej Arhimedu verjeti, karkoli bi rekel. Načelo vzvoda je pred njim uporabljal že Straton, vendar ga ni jasno izrazil.
Na potovanju po Egiptu naj bi Arhimed izumil votel valj s posebnim hidravličnim polžastim vijakom, Arhimedovim neskončnim vijakom, za pretok vode iz nižjih leg v višje. Arhimedov vijak je naprava, ki jo uporabljamo za pretakanje vode iz nižje ležečih voda (rek, jezer, morij itd.) v namakalne sisteme. Idejo zanj je dobil ob opazovanju školke z podobno obliko.
Izračunal je število peščenih zrn, ki bi jih potrebovali, da bi z njimi lahko napolnili Vesolje, pri čemer je seveda predpostavil velikost Vesolja. Vse to je naredil zato, ker je hotel dokazati, da je mogoče vse, kar v resnici obstaja, tudi izmeriti. Pri računanju je za izražanje velikih števil uporabljal poseben sestav, ki je bil skoraj tak kot sodobna potenčna (eksponentna) oblika.
Arhimed je okoli 230 pr. n. št. v svojem delu Meritve kroga našel približek za obseg kroga z včrtanimi in očrtanimi pravilnimi mnogokotniki s številom stranic 6, 12, 24, 48 in 96. Ugotovil je  \pi = 3,14185110664\; .
Ko so Rimljani leta 213 pr. n. št. oblegali Arhimedovo rojstno mesto Sirakuze, je Arhimed izumil celo vrsto obrambnih naprav, s katerimi so se prebivalci kar nekaj časa uspešno upirali napadalcem. Da so nekatere od njegovih iznajdb, na primer naprave za izstreljevanje izstrelkov, katapulte, vzvode in žerjave, s katerimi so poškodovali rimljanske ladje, ne gre dvomiti. Precej poznejša vest, da so z zbiralnimi zrcali zažgali ladje zunaj dosega puščic, pa je zelo verjetno izmišljena. Sodobni poskusi so pokazali, da to s tedanjimi napravami ni bilo izvedljivo. Na koncu se menda Rimljani sploh niso upali približati obzidju ter so bežali, takoj ko se je na obzidju pojavila kakšna nenavadna stvar, ker so se bali, da jih ne bi Arhimed napadel s kako novo začarano pripravo. Zgodba nedvomno v mnogočem pretirava, saj so Grki, med njimi Plutarh, izvor te zgodbe z veseljem opisovali, kako je grški razum kljuboval rimskim mišicam.