NIKOLA TESLA

Nikola Tesla je bil ameriški izumitelj srbskega rodu, rojen 9. 7. 1856 v Smiljanu pri Gospiću na Hrvaškem, umrl 7. 1. 1943 v New Yorku. S svojim trifaznim elektromotorjem na izmenični tok je omogočil široko uporabo električne energije. Patentiranih ima 700 izumov, brez katerih bi si sodobni svet težko predstavljali.

Življenje:
Po šolanju na evropskih univerzah v Gradcu, Pragi, Budimpešti in Parizu je Tesla odšel v ZDA. Tam je najprej sodeloval s slavnim Edisonom, nato pa je zgradil svoj laboratorij. Ukvarjal se je s problemi prenosa električne energije na velike razdalje. Izdelal je transformator, ki je deloval za izmenični tok. Da bi se ta uveljavil pred enosmernim tokom, ki ga je zagovarjal Edison, je moral Tesla izumiti električne naprave na izmenični tok. Najprej je izumil sinhronski motor, pri katerem vrtljiv magnet sledi vrtenju magnetnega polja v navitju, skozi katerega tečejo tokovi posameznih faz trifaznega toka. Asinhronski - indukcijski motor je bil tisti izum, ki je omogočil široko uporabo izmenične energije. Ta motor temelji na indukciji, in sicer ima kovinski tokovodnik, v katerem se zaradi vrtljivega magnetnega polja inducira napetost in steče tok, ki povzroči vrtenje.

Odkritja:
Tesla je bil tudi prvi, ki mu je uspel brezžični prenos informacije z elektromagnetimi valovi: patent za daljinsko upravljanje je prijavil leta 1897, z daljinskim upravljalcem pa je ladjo vodil na razdaljo več kilometrov. Njegova velika želja po brezžičnem prenosu električne energije je bila za tisti čas preuranjena. Zato pa je s svojo hidroelektrarno na Niagari in daljnovodom do Buffala v državi New York leta 1896 postavil temelje sodobnemu elektroenergetskemu sistemu. 

Tesla je raziskoval orožje z usmerjeno energijo od začetka 20. stoletja pa vse do svoje smrti. Leta 1937 je napisal članek Teorija projiciranja usmerjene nerazpršene energije skozi naravna sredstva, ki je obravnaval žarke nabitih delcev. Tesla je objavil spis, da bi pojasnil tehnične podrobnosti »superorožja, ki bi končalo vojno«. To razpravo o delčnih žarkih v svoji arhivih hrani Muzej Nikole Tesle v Beogradu. Razprava opisuje na enem koncu odprto vakuumsko cev s pokrovom, ki dovoljuje, da lahko delci zapustijo cev, postopek nabitja delcev z milijon volti in postopek proizvodnje in usmeritve nerazpršenih delčnih žarkov prek elektrostatičnega odboja.

Njegovi zapiski kažejo, da orožje temeljilo na ozkih žarkih atomskih gruč tekočega živega srebra ali volframa, ki jih pospešuje visoka napetost, podobno kot pri njegovem ojačevalnem oddajniku. Tesla je o delovanju topa z žarki nabitih delcev zapisal:

 »Lijak bi pošiljal usmerjene žarke delcev skozi prosti zrak s tako veliko energijo, da bi uničil jato 10.000 sovražnih letal na razdalji 200 milj od meje naroda, ki se brani, in sovražno vojsko.«

Orožje bi lahko uporabili proti pehoti ali v protiletalske namene. Tesla je za napravo poskušal pridobiti zanimanje Vojnega ministrstva ZDA. Ta izum je ponudil tudi evropskim državam. Nobena vlada se ni odzvala ponudbi za izgradnjo naprave. Tako ni mogel uresničiti svojih načrtov.