|
Standardna reakcijska entalpija je enaka vsoti standardnih reakcijskih entalpij vmesnih stopenj, na katere lahko formalno razdelimo dano reakcijo. |
Standardne reakcijske entalpije lahko neposredno merimo, prav tako standardne tvorbene entalpije za mnogo spojin. V primeru, ko spojine ni mogoče sintetizirati iz elementov, uporabljamo dejstvo, da je sprememba entalpije odvisna le od začetnega in končnega stanja, ne pa od načina, kako – in preko kakšnih vmesnih produktov – reakcijo izvajamo. Entalpije vmesnih reakcij lahko seštevamo in odštevamo.
Gornjo ugotovitev je prvi uporabil Hermann Heinrich Hess leta 1840, zato včasih govorimo kar o Hessovem zakonu.
Hessov zakon uporabljamo za določanje reakcijskih in tvorbenih entalpij, ki jih ne moremo meriti direktno.
REŠITEV Tvorbene entalpije ogljikovega oksida, CO, ne moremo neposredno meriti, ker ogljika s kisikom ni mogoče kvantitativno pretvoriti v CO (vedno dobimo tudi nekaj CO2). Lahko pa merimo reakcijsko entalpijo oksidacije CO s kisikom v CO2. Ker je tvorbena entalpija CO2 znana, lahko iz razlike izračunamo tvorbeno entalpijo CO: C + O2 ® CO2 DH°t = -393,13 kJ CO + 1/2O2 ® CO2 DH°r = -282,73 kJ C + 1/2O2 ® CO DH°t = -110,40 kJ Drugo enačbo reakcije smo odšteli od prve, odštevati smemo tudi entalpije. |