Cerkev je bila omenjena v literaturi predvsem zaradi srednjeveških fresk in oltarnih podob, a podrobnih podatkov o njej ni. Razlog za to je tudi dejstvo, da je Grad skupaj s celotno vasjo okrog leta 1670 uničil požar. Legenda pripoveduje, da je graščakova dekla pomotoma zavrgla pepel, v katerem je bila še žerjavica. Tako je najprej zagorel Grad, nato pa še s slamo prekrite hiše.

Takrat so se vaščani odločili, da bodo cerkev posvetili zavetniku, ki jih bo varoval pred ognjem - sv. Florjanu. Nova cerkev stoji (sicer razširjena) kjer je bila tudi stara.

Cerkev je bila obnovljena leta 2006. Južni del fasade, ki stoji nad pečino pa šele štiri leta kasneje, saj je podvig zahteval poseben pristop.

Cerkev Sv. Florjana na pečini 

Ravno zaradi pozicije cerkve na robu skale, pravijo: »če boli zob, moraš napraviti tri kroge okrog kubejske cerkve in zobobol bo ponehal«.

Cerkev ima tri ladje, kar je tudi nekakšna posebnost, saj so le stolnice običajno triladijske. Tudi večje lokalne cerkve nimajo stranskih ladij. V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je bil leta 1861 posvečen sv. Florjanu, desni oltar Roženvenski Mariji, ki izroča rožni venec sv. Dominiku, levi oltar pa Antonu Padovanskemu.

Na levi strani glavnega oltarja najdemo sliko Marije z Otrokom obkroženo s svetniki, ki predstavljajo zavetnike okoliških cerkva (Hieronim, Avguštin, Florjan, Marija Magdalena, Andrej, Janez Krstnik in Anton Puščavnik). Slika je delo Zorzija Venture iz leta 1598. Kar je pravzaprav nekakšna skrivnost! Na sliki je namreč cerkev naslikana takšna kot je sedaj - troladijska oz. razširjena in ne enoladijska oz. ožja, kot je bila v času slikarjevega življenja. So torej cerkev po uničenju zgradili tako, kot jo je videl avtor slike, ali je avtor imel vizijo cerkve čez 100 let?

Ostanek pogorele cerkve pa je sedanja zakristija s čudovitimi freskami.

Notranjost vas bo prevzela

VIRI:
Zbornik Kubed, raziskovalna tabora Gimnazije Bežigrad (1989 in 1990);
Luigi Parentin - Incontri con l' Istria (1987 in 1991);
Angel Udovič - Kubed in njegovi ljudje skozi zgodovino (1984);
Ustno izročilo.