VII. STANDARDI STORITEV, TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV IN MATERIALOV 103. člen (1) Standardi zdravstvenih storitev v vseh zdravstvenih dejavnostih so strokovno-doktrinarno utemeljene storitve glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, skladno s presojo zavarovančevega osebnega ali napotnega zdravnika. Za standard štejejo storitve, ki jih opravi ekipa, sestavljena v skladu z dogovorom. (2) Standard zdravstvene nege v domovih za starejše, posebnih socialno-varstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje je opredeljen z normativi kadrov po posameznih tipih oziroma zahtevnostih nege, v skladu z dogovorom. 104. člen Standard storitev s področja preventive je opredeljen s številom pregledov, preiskav ali drugih storitev, ki jih določajo pravila in republiški imunizacijski program. 105. člen V standard storitev po 103. in 104. členu pravil se vštevajo tudi: 1. zdravila, potrebna za diagnostiko in zdravljenje, ki jih v skladu s pravili ni mogoče predpisovati na recept; 2. tehnični pripomočki, sanitetni material in materiali, ki se občasno ali trajno vgrajujejo v telo ter jih izvajalci uporabljajo pri diagnostiki, zdravljenju, zdravstveni negi v zavodih in rehabilitaciji. 106. člen (1) Storitve iz prvega odstavka 103. člena pravil, vključno s storitvami lekarniške dejavnosti in reševalnih prevozov štejejo v standard, če so opravljene ob delavnikih med 6. in 20. uro. (2) Storitve, opravljene na zahtevo zavarovane osebe izven tega časa, štejejo za standard le, če gre za nujno medicinsko pomoč. 107. člen (1) Standard vsebuje tudi določbo o kraju in času uveljavljanja pravic. (2) Za standardne storitve po kraju uveljavljanja štejejo storitve, ki jih zavarovana oseba uveljavlja pri najbližjem ustreznem izvajalcu, upoštevaje mrežo javne zdravstvene službe. (3) Za standardne storitve po času uveljavljanja štejejo storitve, ki se opravijo: 1. takoj - v primerih nujne medicinske pomoči; 2. v najkrajšem možnem času v drugih primerih nujnega zdravljenja; 3. po določenem času (čakalni dobi) pri storitvah, ki niso prioritetne, jih je mogoče vnaprej načrtovati oziroma odložiti in so določene s pogodbo med zavodom in izvajalcem. 108. člen (1) Standard nastanitve in prehrane v bolnišnicah, klinikah in inštitutih je nastanitev v tri- ali večposteljni sobi s praviloma najmanj tremi obroki hrane dnevno. V primerih izolacije je standard po strokovni presoji lahko drugačen. (2) Standard nastanitve in prehrane pri zdraviliškem zdravljenju je nastanitev v dvo- ali večposteljni sobi s prehrano, v višini cene za nemedicinski del oskrbnega dne, ki ga določi zavod. V primeru, da je zavarovani osebi z njenim soglasjem omogočen višji standard, mora doplačati razliko v ceni. 109. člen (1) Standardni material pri tehničnih pripomočkih je material, ki zagotavlja funkcionalno ustreznost pripomočka, je dosegljiv in najcenejši na slovenskem tržišču. (2) Standardni materiali za izdelavo protez, ortoz in ortopedskih čevljev so: 1. pri protezah plastična masa, les ali usnje za izdelavo ležišča ter plastična masa, les, kovina, usnje, klobučevina in guma za izdelavo njihovih delov; 2. pri navleki za krn volna, bombaž ali sintetična vlakna; 3. pri ortozah kovina, plastična masa, usnje, guma ali tkanina; 4. pri ortopedskih čevljih in rokavicah usnje. (3) Standardni materiali za okvirje za očala so plastične mase in krilca, okrepljena s kovinsko armaturo, za očesne proteze pa plastične mase, steklo, porcelan ali druga ustrezna snov. (4) Pri slušnih aparatih velja za standard aparat brez daljinskega upravljalnika, ki omogoča zadovoljiv slušno- rehabilitacijski učinek. 110. člen (1) Standardni materiali v zobozdravstveni dejavnosti so pri: 1. zalivkah v vidnem sektorju (oba sekalca in podočnik v posameznem kvadrantu) fosfatni, silikofosfatni, silikatni cementi ter kompozitni materiali; 2. zalivkah v stranskem (transkaninem) sektorju amalgam; 3. vlitih zalivkah srebropaladijeve oziroma polžlahtne zlitine za vlivno tehniko; 4. zobnih fasetah v prevlekah, kronah in mostičkih akrilat ali kompozitni materiali; 5. protezah akrilati. Zavarovani osebi, pri kateri je potrebno kombinirati protezo z opornico oziroma je možno s protezo nadomestiti več vrzeli, od katerih bi vsaka pomenila pravico do mostička, se sme izdelati proteza z vlito bazo iz kromkobaltmolibdenove in drugih podobnih zlitin. (2) Standardni material za obturatorje je akrilat in mehko obstojna silikonska polimera, pri opornicah pa kovina za vlivno tehniko ali akrilat, odvisno od vrste in narave opornice. Pri snemnih ortodontskih aparatih je standardni material akrilat, pri fiksnih, pa konfekcijsko pripravljeni kovinski in drugi elementi. 111. člen (1) Zavod lahko za posamezne tehnične pripomočke določi najvišjo vrednost pripomočka (cenovni standard). (2) Cenovni standard vključuje tudi morebitno obvezno doplačilo v skladu s pravili. (3) Pri tehničnih pripomočkih, za katere ni določen cenovni standard, šteje za standard funkcionalno ustrezen, najcenejši ter na slovenskem tržišču dosegljiv pripomoček.