CILJI IN NAMEN PROGRAMOV DEJAVNOSTI MLADIH Do nedavnega smo se še vsi skupaj (vsaj v večini primerov), vključevali v običajne družbene tokove. Toda usoda nas je udarila s tako poškodbo, da smo bili prisiljeni sprejeti temeljite spremembe. Kar naenkrat nam ni bila več dostopna cela vrsta stvari, med njimi tudi nekaj čisto vsakdanjih - spoznavanje novih ljudi in navezovanje stikov, iskanje življenjskega sopotnika, ali pa udeleževanje določenih aktivnosti. Razlogov je več: krive so arhitekturne ovire, šok ob poškodbi, nov način življenja, družbena neosveščenost in še cela vrsta drugih, morda še pomembnejših stvari. Zveza paraplegikov Slovenije je še do začetka vojnih razmer na Balkanu, vsaj do neke mere, nudila pogoje za tako ali drugačno družabno življenje in psihosocialno rehabilitacijo v svojem domu za obnovitveno rehabilitacijo v Pineti na hrvaški obali. Tu so naši mladi člani navezovali stike, našli nove prijatelje, si povrnili samozavest in voljo do življenja. Na žalost je bilo to le kratkih 14 dni, ki pa so marsikomu nudili moralno podporo, druženje, ki je potrebno vsakemu človeku. Po letu 1993 pa nam je bilo tudi to onemogočeno. Že podatek, da je bila od tedaj v Zvezi paraplegikov Slovenije sklenjena ena sama zakonska zveza (pa še ta izhaja iz Pinete), je dovolj zgovoren .Zato smo to praznino zapolnili z že navedeno dejavnostjo mladih pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki dosega in celo presega pričakovane in želene rezultate. Zamrlo družabno življenje mladih paraplegikov je dobilo nov zamah, ki ob doseženih rezultatih kaže na nujnost tovrstnega programa in na perspektivnost te in podobnih dejavnosti in programov. Poleg tega pri naših mladih članih ostaja ali pa je celo še močnejša potreba in želja po izobraževanju, kar pa jim je mnogokrat, običajno zaradi arhitektonskih ovir, onemogočeno. To vrzel poskušamo zapolniti z organizacijo različnih tečajev v dostopnih prostorih. Velik del našega mladega članstva je začel ponovno živeti aktivno družabno življenje. To se kaže tako na njihovi samozavesti, samostojnejšem vključevanju v družbene tokove, kot tudi v želji po tem, da postanejo v sistemu današnje družbe bolj produktivni in dejavnejši. Izgubil se je tudi občutek manjvrednosti in lastnega strahu zaradi drugačnosti, ki so ga imeli nekateri naši mladi člani. Zamenjal ga je občutek enakovrednosti in enakosti. S pomočjo neivalidnih udeležencev programov dejavnosti mladih smo si pridobili celo vrsto novih izkušenj, ki so dvignila tako samospoštovanje, kot tudi spoštovanje ostalih. Dejavnost in njeni programi so uspešni tudi do te mere, da je nastala cela vrsta novih prijateljstev, nastalo pa je tudi nekaj novih ljubezni, kar je eden izmed bolj razveseljivih rezultatov dejavnosti. Lahko tudi rečemo, da dejavnost mladih sodeluje tudi pri osveščanju družbe kot celote, kajti na ta način , ko se neposredno spoznavamo in vključujemo v družbo, najbolj vplivamo na spreminjanje družbene zavesti. Dejavnost mladih je torej dosegla svoj namen in veselimo se že prihodnjih let, ko bi v njej želeli razširiti in uresničiti še celo vrsto idej in projektov.