RADIOAMATERSTVO - OKNO V SVET Med paraplegiki je radioamaterstvo zelo priljubljen hobi. Zdaj ga mogoče že nekoliko "ogroža" internet, vendar svojega čara ne bo nikoli izgubil. Vsaj pri sedanji generaciji ne! V sedemdesetih letih, ko smo bili paraplegiki v slovenskem prostoru že dobro organizirani, beležimo pri nas največji razvoj radioamaterstva, čeprav prvi zametki med posameznimi navdušenci sežejo precej let nazaj. Pionir radioamaterstva pri paraplegikih je vsekakor Ivan Peršak (predsednik Zveze), ki je kot velik poznavalec in ljubitelj tega lepega hobija navduševal čedalje večje število paraplegikov. Ob tem naj dodamo, da je radioamaterstvo za paraplegike zaradi gibalne oviranosti še toliko bolj privlačna in povsem enakovredna dejavnost. Res je, da zaradi težje dostopnih vrhov ne moremo biti prav vrhunski tekmovalci, vendar nas je čar radioamaterstva prav tako prevzel. Kako lep je občutek, ko v zimskem večeru kramljaš z operaterjem nekje na drugem koncu sveta in ti v poročilu pove, da je pri njih huda vročina. Sodobne aparature omogočajo vzpostavljanje zahtevnih zvez celo našim najtežje poškodovanim članom - tetraplegikom. Nič ni nemogoče! Zato imamo zanimiv in skoraj neverjeten podatek, da je naš radioamater tetraplegik na invalidskem vozičku vzpostavljal zveze celo z najvišjega vrha Balkana - Triglava. Pri Zvezi paraplegikov imamo med 850 člani skoraj 100 radioamaterjev, ki so svojo pripadnost izkazali tudi med osamosvojitveno vojno. Ob tisti priložnosti nam je posebno priznanje podelil tudi takratni obrambni minister. Naš klicni znak je S53 DSI.