zbirka kratkih zgodb
avtorica: Bojana Kunst
naslov: VIŠNJE V ČOKOLADI
(zbirka kratke proze)
impresum: Ljubljana: Založba Apokalipsa, 1997
knjižna zbirka: Zbirka Aurora; 2
UDK: 821.163.6-32
vrsta gradiva: zaključena publikacija
tekstovno gradivo - tiskano
ID: 64598784
Visit kunstbody.wordpress.com for updates.
preberite HIPHOP in uživajte!
... iz recenzij:
"Duhovita, stilisticno izbrusena kratka proza razseznih eroticnih obcutij, je s svojo reflektiranostjo, vitalizmom in humorjem, redek pojav v slovenskem pripovednistvu.
Njena pisava je radozivo fluidna in hkrati gosta od lahkokrile cutnosti. To seveda ni nakljucje, saj je glavni junak, vecinoma v prvi osebi zapisanih pripovedi - telo. Telo kot topos odlocilnega. Pripovednistvo Bojane Kunst se s svojim dokaj specificnim tematiziranjem telesnosti v svojih globalnih potezah umesca v obmocje tiste literature, ki je izrazito zavezana umetniskemu raziskovanju eksistencialij, kot so smrt, svoboda, tesnoba in drugo. Slednje pa, kot vsaka tovrstna umetnost, ki ima intenco biti "resnicna umetnost", ne izreka oz. jih ne izpostavlja kot enodimenzionalne odgovore.
Namesto okostenelih dogem, nacel in kar je se podobnega, odpira vedno nova vprasanja, ob tem pa tudi afirmira dolocene vrednote, ki pa so dalec od konvencij povprecnezev. Telesnost, ki preplavlja prozo Bojane Kunst, je v prvi vrsti domovanje uzitka - vzvisenega uzitka pripovedovalke, ki se je otresla obcutka krivde in moralizmov. Od tod nenehna gnanost, priboriti si ta uzitek.
A na tej tocki je potrebno povdariti, da stvari niso tako nereflektirano preproste. Telo, medlece v opoju ekstaze, katere izvor je lahko skorajda vse materialno, je na vrhuncu zivljenske moci najblizje smrtni meji, nicu, raztelesenju. Zato je divja eroticna igra v prozi Bojane Kunst, vselej tudi igra s smrtjo. Je izzivanje in hkrati nujnost. Ceprav je torej proza Bojane Kunst prezeta s hedonizmom in vitalizmom, je v spodnji plasti njene govorice se kako prezentna tudi temna plat razigranega bivanja. Morda je celo temeljna, generator one zgornje. Ni prav erotizem radikalna oblika boja zoper tesnobo "zgolj smrti"? In seveda obratno: mar se ne kaze predvsem v erotiki radikalna blizina smrti?
Bojana Kunst se nam torej predstavlja z zrelo in konsistentno umetnisko govorico, ki bi jo lahko poenostavljeno oznacili kot govorico reflektiranega hedonizma. V slovenski literarni tradiciji taksna drza ni prav pogost pojav, vseeno pa lahko kot mozna literarna sorodnika Bojane Kunst omenimo npr. Vitomila Zupana in Andreja Morovica."
Mitja Čander
Radio Slovenija, III program (Zgodnja dela, 22.02.1997)
Visit https://kunstbody.wordpress.com for updates.
Lahko bi dejali, da erotizem in zarenje custev v zgodbah Bojane Kunst nista usmerjena zgolj proti cloveku – partnerju, temvec proti vsemu, kar obdaja njene like; povod njihovega eroticnega odziva tako postanejo tudi hrana (crtica Jedka), vremenske razmere (Hiphop in Ko je v velikem mestu) ali neznano mesto, ki v pripovedovalki proti njeni volji in diktatu razuma prebudi nostalgijo in koprnenje (Melanholija Valerije Nessler).
Morda se prav zaradi obcutka povezanosti in enosti s senzualno nabito okolico, ki ga ne nazadnje odraza tudi naslov zbirke, pisateljici tako rekoc zmerom posreci najti pravo besedo, ilustrativno sliko ali prizor, ki kljub ekonomicnosti svoje uporabe deluje plasticno in nazorno.
Hkrati je treba pri prici poudariti, da kljub bohotenju erotike v teh crticah – ta je zmerom iskrena, neposredna in mestoma celo brezkompromisna, prvinska ter groba – avtorica nikoli ne izgubi obcutka za pravo mero in okus, tako da zgodbe kljub ekstremnosti stanj v njih (od drugacne spolne usmerjenosti do – neogrozajocega – sadomazohizma in voajerstva) nikdar ne zdrsnejo v ponografijo, cenenost ali teznjam k sokantnosti in provokativnosti.
Maja Novak
iz Spremne besede