Grčija (2.)

V vrstah grških upornikov je kmalu prišlo do razkola, kar so izkoristili Turki. Leta 1823 so se izkrcali na otoku Hios, kjer so kruto pomorili skoraj 20.000 Grkov. Ta dogodek je vzbudil velike simpatije do Grkov, katerih upor je postal simbol obrambe stare helenske civilizacije. Denarno in vojaško so Grke podprle Anglija, Nemčija, Švica, hkrati pa so evropske države od Turkov zahtevale avtonomijo za Grke. Leta 1827 je turška mornarica doživela hud poraz proti združenimi rusko-francosko-angleški v bitki pri Navarinu. Ko so naslednje leto Turčiji vojno napovedali še Rusi, je glavnina turške vojske odšla v boj proti Rusiji. Na slabo branjeni Peloponez so se izkrcali Francozi, ki so od tu pregnali še zadnje ostanke turške vojske. Mirovni sporazum, ki je bil sklenjen v mestu Odrin leta 1829, je priznal grško neodvisnost, Grčija je postala ustavna monarhija, ki jo je vodil bavarski princ.