LUTKA GRADI MOST OD SRCA DO SRCA

Če bi me kdo vprašal, kdo si in kaj misliš, da je tisto pomembno, kar lahko poveš o sebi, bi rekla: sem defektologinja in tudi vzgojiteljica in na oboje sem ponosna. Ledino sem orala v vrtcu pred petindvajsetimi leti. Posebno sem uživala ob uspešni dramatizaciji z malošolarji. V roke sem vzela tudi lutko in z otroki čutila njeno posebno moč. To, da sem postala defektologinja, je zasluga otroka, ki je izstopal z vedenjem in manjšimi mentalnimi sposobnostmi. Takrat nisem nič vedela o posebnih programih, čutila pa sem, da ta otrok potrebuje poseben pristop. Takrat sem sklenila: to me zanima. Takim otrokom bom pomagala. Prva leta službe so mi bila dodeljena med najmlajšimi, nato kar nekaj let v petem razredu, letos pa sem spet v tretjem razredu. Delo in metode se seveda razlikujejo. Tudi izbor pravljic in zgodbic je drugačen, le moč lutke ostaja tudi na tej stopnji velika.

"Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci.
Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so."

To je misel strokovnjakinje Barbare Coloroso, ki se mi je globoko vtisnila v spomin, ko sem brala njeno knjigo. Vsi želimo našim otrokom srečno otroštvo, a bojim se, da ga imajo čedalje manj. Ali so res prisiljeni prehitro odrasti, ker je vzgoja preveč storilnostno naravnana? Ali se dovolj brezskrbno igrajo z vrstniki? Ali še poslušajo pravljice? Dejstvo je, da ni srečnega otroštva brez igre in pravljic, saj prav te zadovoljujejo psihološke potrebe otroka. Prav tako ni otroštva brez lutke. Vsaka lutka, če je še tako preprosta, oživi v očeh našega otroka in postane nepogrešljiv pripomoček za vzgojo in učenje.
Otroci v našem Centru imajo to srečo, da v vsakem šolskem letu vidijo kar nekaj kvalitetnih gledaliških predstav. Pri vseh predstavah sodelujejo, prav gotovo pa najbolj uživajo ob lutkah. Ne zato, ker so to krajše predstave, ampak zato, ker ima lutka poseben čar v otroških očeh. Lutka ga očara in aktivira tisti psihični proces, ki mu pravimo pozornost. Prav zato jo uporabljamo za doseganje didaktičnih smotrov, ker najdlje pritegne otrokovo pozornost. Pri večini otrok s posebnimi potrebami se srečujemo s težavami pozornosti. Te pa ne ovirajo otroka samo na storilnostnem področju, temveč tudi na socialnem in emocionalnem področju. Če hočemo bogatiti otrokovo osebnost, se moramo posluževati najrazličnejših pripomočkov, tudi lutke. Če nam uspe, da zna lutka posredovati dobre izkušnje in stališča, postane avtoriteta, ki jo otrok sprejme in upošteva bolj kot nas učitelje ali pa starše.

Danica Benčina