Sredi parka, v Vipavi stoji velika hiša. V njej so doma otroci in vsak od njih ima kakšno težavo. Tako veliko, da ji niso kos niti mame in očki! Zato morajo biti med tednom tukaj, kjer je vsa hiša, od vrha do tal, narejena prav za njih. To je prijazna hiša, kot so prijazni ljudje v njej, ki skrbijo za otroke! Kadar je mraz, greje hišo in ljudi v njej topel šal, spleten iz zgodb otrok - toplo in mehko ovija stene, vse do vrat in oken in se velika hiša počuti varno in prijazno kot dom, zato se v njej tako počutijo tudi otroci...

RDEČI ČEVELJČKI

So trenutki, ko se zlijeta gib in dih...
...deklico, ki je želela plesati, so rdeči čeveljčki odnesli v svet in zaživela je svojo plesno zgodbo...
...ples je polet s perutnicami gibov in sanj do neba, pripet samo še s konicami prstov na tla...
Z besedami je težko opisati užitek, ki ga gibanje prinaša ljudem, ki so želeli plesati, a doslej niso vedeli da lahko...
Radoživost gibanja, valovanje, plesne vragolije, nežnosti, ritmično gibanje telesa v vrtenju, guganju, sozvenenju z drugim človekom... vse to odpira nov svet komunikacije. Otroci znajo in si dovolijo živeti v igri svojega gibanja; tako značilni zanje, pa tako težki za nas "velike".
Mogoče prav zato vsak izmed nas potrebuje nekoga, nekaj, da si dovoli pokukati v plesno skrinjico....in najde svoje rdeče čeveljčke..

Katja Bucik 
E-mail