UVOD
˝Ne
moremo
z vami - toda ne pozabite nas!˝[1]
je
misel Božidarja Pengova, ki nas opozarja na teror mračnih časov –
časov druge
svetovne vojne.
Marsikdo, ki
je takrat bil
drugačen, je bil preganjan ali ubit in marsikdo, ki je
razmišljal nasprotno kot
fašisti in nacisti in se je uprl, je bil ubit.
Kakšen je
bil sploh razlog, da
so mnogi trpeli tako usodo? Preprosto - ljudje so bili to, kar so bili:
Judje,
homoseksualci, duševno ali telesno prizadeti, drugače
misleči… Skratka, nacisti
niso prizanašali nikomur, ki je bil drugačen in nobenemu
narodu,
ki se je boril
za svojo domovino, svojo kulturo in ni hotel podleči nacističnim
idealom.
Zato danes mlajše generacije ne smemo pozabiti
hudih vojnih
časov in boja naših
pradedov, ki so se zavzemali za svobodo našega naroda. Biti
jim
moramo
hvaležni, saj so oni zaslužni, da smo ohranili narodno identiteto in da
živimo
v svobodni Sloveniji.
Da bi ohranili spomine na mnoge pogumne in borbene ljudi, na
mnoge
žrtve in na
otroke, ki so za vedno izgubili svoj jaz, smo se priključili k projektu
E-knjiga: Stisni roko v pest!, ki sta ga razpisala Zavod RS za
šolstvo in
Ministrstvo za šolstvo in šport. Nastal je, ker
je
letošnje šolsko leto
proglašeno za Šolsko leto knjige, obenem pa letos
praznujemo tudi 70. obletnico
upora proti okupatorju in 20. obletnico neodvisne države.
Namen projekta je, da bi učenci znali ohraniti narodno
identiteto,
razumeli kulturne
raznolikosti narodov, razumeli družbene razsežnosti v času druge
svetovne vojne
in spoznali, kako so jo sprejemali ljudje, predvsem otroci, ki so
takrat bili
diskriminirani in so trpeli zaradi načel holokavsta. Za mlade je tudi
zelo
pomembno, da bi razumeli pomen neodvisnosti naše države.
Pri projektu je sodelovalo 17 učencev 3. triade in 3 mentorji
(Lidija Mazgan, Aleksander Duh,
Zoran
Raičevič).
Učenci 7. razredov: o
Rok Zidar o
Andrej Ledinek o
Vasja Pirc o
Nina Murks |
Učenci
8. razredov: o
Tina Brezner o
Matej Žnidarič o
Aljaž Jurša o
Matej Lamovšek o
Matevž Ekart o
Nejc Pešl o
Benjamin Jezernik |
Učenci
9. razredov: o
Vesna Premelč o
Jerneja Pregl o Tjaša Pauko o
Mija Primec o
Lana Sattler o
Urška Pliberšek |
Učenci
smo se
pod vodstvom mentorjev seznanili s štirimi dejavnostmi:
ogledali
smo si dva
filma Življenje je lepo in Deček v črtasti pižami, prebrali Dnevnik Ane
Frank
in pesem Auschwitz Lojzeta Krakarja ter obiskali Muzej narodne
osvoboditve v
Mariboru. Ob teh dogodkih smo spoznavali razmere takratnega časa, se
pogovarjali in izmenjevali znanja ter na papir izražali svoje vtise,
mnenja in
občutja. Tako smo počasi začeli pisati to našo e-knjigo.
Vanjo
smo poleg pisnih
izdelkov vnesli tudi fotografije z naših srečanj in obiskov
ter
kratke
videoposnetke.
V
okviru tega projekta smo najprej razmišljali o razlogih za
sodelovanje v
projektu in pričakovanjih. Naslednji razlogi so bili skupni vsem:
§
- zanimiva tema, o kateri smo želeli zvedeti še kaj več,
§
- doživljanje ljudi, predvsem otrok,
§
- boljše razumevanje časa druge svetovne vojne,
§
- zanimiv način dela (ogled filmov, branje knjig in pesmi, obisk
muzeja, debate s sošolci in mentorji),
§
- želja po novem znanju.
Še
več o
razlogih in pričakovanjih posameznih učencev pa lahko preberete TUKAJ.
Štirje
učenci
so ta svoja razmišljanja predstavili tudi v kratkem videu.
Poglejte in
prisluhnite, kaj so povedali Urška Pliberšek,
Tjaša
Pauko, Vasja Pirc in Tina
Brezner TUKAJ.
Mentorica
Lidija Mazgan nas je pozvala tudi k razmišljanju o motu te
knjige: »Stisni roko
v pest«. Razmišljali smo o tem, kaj si
predstavljamo pod
tem motom. Predvsem
smo izhajali iz vsebin, ki smo jih spoznali in iz njihovega
zgodovinskega
ozadja. Še posebej ob ogledu filmov, ko nam je takratne
razmere
razložil naš
zgodovinar Aleksander Duh. Večina nas je izrazila protest in jezo
zoper nasilje in
nasilneže. Strinjamo se s tem, da se tragedija 2. svetovne vojne ne sme
več
ponoviti. Več o naših razmišljanjih najdete TUKAJ.
Glede
oblike naše e-knjige smo se odločili, da bomo vsebine
razvrstili po posameznih sklopih (knjiga, pesem, film, obisk muzeja).
Dodali smo sklop kazalo, kolofon, uvod, viri in literatura,
zaključek, da je naš izdelek postal knjiga. Tako lahko
najprej
pregledate in izberete želeno poglavje ali podpoglavje v kazalu,
preberete
uvod, nato posamezna poglavja, na koncu pa še
zaključek z našimi
izsledki in spoznanji ter vire, ki smo jih uporabili pri svojem delu.
Ker je
knjiga oblikovana kot spletna stran, omogoča tudi drugačen vrstni red
branja.
Vsako poglavje ima namreč še več podpoglavij, ki so
s povezavami v
kazalu hitro dostopna. Pri oblikovanju nam je pomagal naš
računalničar Zoran
Raičevič, ki ima pogosto opravka z urejanjem naše
šolske
spletne strani.
Mija Primec, 9.a
[1]Citat
in risba iz: DACHAU: fotografije in risbe iz koncentracijskega
taborišča s komentarjem, 1999.