KAKO RAZUMEŠ MOTO »STISNI ROKO V PEST«?

Roko stisnem v pest ob razmišljanju, kako so se počutili otroci, ki so svoje otroštvo morali preživeti v koncentracijskih taboriščih, iz katerih so se redki vrnili.

Roko stisnem v pest ob žalostnem koncu filma Deček v črtasti pižami in ob občutkih žene nacističnega poveljnika, ki v parih minutah izgubi sina, ki je razmišljal kot otrok in ne kot sovražnik židovske rase.

Roko stisnem v pest ob spoznanju, kako je oče dečka v filmu Življenje je lepo lepšal in omilil nemogoče pogoje v taborišču, da njegov sin ne bi občutil strahu ter da je prikazal početje nacistov kot igro in naredil vse samo, da je sin preživel.

Roko stisnem v pest ob pozitivni energiji očeta v filmu Življenje je lepo, kako je hrabril vso skupino Židov, da niso obupali in jim vlival smisel življenja, kljub trdemu delu v taborišču.

Roko stisnem v pest ob prebiranju dnevnika in kriku otrok proti nasilju nacistov in kriku obupa otrok po življenju, dobroti, miru in ljubezni.

Roko stisnem v pest ob pogumu Ane Frank, da je napisala v skrivališču svoj dnevnik o krutem življenju, vendar ji ni uspelo preživeti. Umrla je samo dva meseca, preden so zavezniki prodrli do taborišča. Njen dnevnik pa je bogata dediščina, ki nas opominja na težke čase.

Aljaž Jurša, 8.b

   Moto  »Stisni roko v pest«  me spominja na nekakšen upor. Pod to tematiko si predstavljam upor Židov, ki so jih antisemitísti preganjali v 20 stoletju. Žide so močno zatirali (genocid) in jim postavljali neznosne prepovedi, ki so jih v vsakdanjem življenju zelo obremenjevale. Praktično so bili Židi brez pravic. Dober primer le-tega sem razbral iz knjige Dnevnik Ane Frank in filma Življenje je lepo. Tudi tam je predstavljeno življenje Židov v 20. stoletju. Predstavljeno je veliko grozot in mučenja, kakršnega si danes ne predstavljamo.

   Primer upora Židov:

   V varšavskem getu se je 18. aprila 1943 začel upor Židov. Tri leta so zbirali in skrivno izdelovali orožje in strelivo. Nemci so morali poklicati na pomoč okrepitve, da bi bili kos zaničevanim in upornim Judom. V getu so morali zavzeti hišo za hišo, dokler jih niso povsem stisnili. Večina judovskih bojevnikov je v bojih padla.

   Sicer pa lahko izpostavim še nekaj mojih krajših razmišljanj, ki me spominjajo na ta moto »Stisni roko v pest«: pozitiven rezultat, zmaga, nasprotovanje, veselje/sreča, zaupanje, svobodo…

Matej Žnidarič, 8.a

   Prva stvar, ki mi pade na pamet, ko berem moto »Stisni roko v pest«, je jeza, ki jo nekdo občuti. Roko stisne v pest kot znak grožnje, kot da želi nekoga udariti. Mogoče je tudi, da ljudje, ki nekaj srčno upajo, ko si stvar od srca želijo, stisnejo roke. Nekateri ljudje stisnejo pesti, ko so nervozni ali jih je nečesa strah.

    Če razmišljam o motu v povezavi s filmom Življenje je lepo ali knjigo Dnevnik Anne Frank, pa skoraj vidim uboge Žide, ki stiskajo roke v pesti, saj bi najraje sami pretepli Nemce, a jih ne morejo. Vidim tudi majhne otroke, ki jočejo in stiskajo ročice, saj želijo k svojim družinam. Sama bi stisnila roko v pest, ker  si želim, da bi bil svet brez nacizma. Tako bi bilo na svetu lepše za vse rase. Sama tega ne morem izvršiti, saj sem le ena izmed milijonov ljudi, ki živijo po svetu. Jezna, z rokami stisnjenimi v pesti, razmišljam, da bi lahko preprečili drugo svetovno vojno, če bi ljudje razmišljali dolgoročno in ne samo sprejemali dejstva o »idealnem svetu« brez Judov. Stisnem roko v pest, saj upam, da se dogodki tistega časa ne bodo nikoli več ponovili.

Tina Brezner, 8.a

   Roko stisnem v pest, kadar upam, da se bo nekaj spremenilo.  Še posebej takrat, ko vem, da obstaja neko upanje. In tega ne želim nikoli pozabiti, saj pri sebi vem, da ne smeš nikoli odnehati in pozabiti na upanje in svetlo prihodnost. Težke in žalostne misli ter sledi preteklosti, vsega trpljenja ljudi in njihovega nenavadnega poguma, ne bodo nikoli pozabljene. V mislih mnogih preživelih se še verjetno vedno pojavljajo slike dogodkov, ki so zaznamovali njihova življenja. Težko si predstavljam takratno življenje, mislim, da nihče ni bil srečen, ne svobodni ne zaprti. Zaprti so bili v mislih ali taboriščih, vendar so le-ti znali svoje življenje popestriti in ga razsvetliti. Zato še enkrat stisnem roko v pest, da bi na svetu živelo še več takšnih ljudi, ki bi bili zadovoljni s tem, kar imajo. In da ne bi imeli želje po večjih ozemljih njihovih držav, zaradi česar bi umirali nedolžni ljudje. Zato stisni roko v pest, da se trpljenje in beda ne bi ponavljala.

Urška Pliberšek 9.b

   Mislim, da je to besedna zveza in pomeni nek upor in pogum, kakršnega so bili deležni vsi, ki so se borili proti okupatorju oziroma proti nacistom in nacizmu. Lahko bi rekel z drugimi besedami: ˝Bori se in ne pusti, da bi drugi hodili po tebi.˝  Nacisti so mislili, da so Židje ničvredna rasa in so jih zato množično ubijali v koncentracijskih taboriščih. Bili so rasisti. Zato so se Židje skrivali. Delno pa so krivi tudi Židi sami. Saj so se poročali večinoma med sabo, tujcev praviloma niso sprejemali v družbo in posojali so denar za oderuške obresti. Vendar takšni niso bili vsi Židi. In te napake so se  nabirale iz generacije v generacijo. Naposled pa so prišli nacisti, ki so situacijo izkoristili v napačne namene in za svojo lastno korist. Hujskali so ljudi proti Židom na tak način, da so poudarjali slabosti nekaterih Židov in skrivali njihove dobre lastnosti. Naposled so ljudi prepričali in začeli so se množični pokoli v koncentracijskih taboriščih, njihov denar in premoženje pa so si prisvojili zase. Med vsem tem pa je najbolj grozno, da so posledice morali prenašati tudi mladi in tisti, ki so bili povsem nedolžni. Teh je bilo ogromno in med njimi tudi Anna Frank in njeni.

   Mogoče pa pomeni ˝stisni roko v pest˝ to, da se takšne krivice in grozote ne smejo ponoviti, in da je potrebno razmišljati s trezno glavo in brez namer maščevanja.

                                                                                                         Vasja Pirc 7.b

   Ob branju knjige sem opazila, kako sem stiskala roko v pest v obupu, zakaj se ni noben postavil proti Hitlerju. Odgovor je preprost. Vsak, ki je žalil Hitlerja in njegovo vlado, vsak, ki je hotel preprečiti teror nad Židi, je bil ubit in zaradi tega si tudi ljudje niso upali upreti, saj bi vse mirno pobili ali pa jih zaprli v koncentracijsko taborišče.

Vesna Premelč, 9.a

   Pod motom "Stisniti roko v pest " si predstavljam upor proti nacizmu ter vsem grozotam, ki se tudi zdaj dogajajo po svetu. Želim si, da na svetu več ne bi prišlo do takšne grozote kot se je zgodila v koncentracijskih taboriščih.

Rok Zidar, 7.a

  »Roko stisnem v pest« v upanju nekakšnega dobrega dosežka ali prijetnega dogodka. Lahko pomeni tudi konec slabega in začetek dobrega. Roko stisnem v upanju, da bi vsaj upor končal to vojno krutost - nasilje in obrnil stvari na boljše.

Matej Lamovšek, 8.b

  »Stisni roko v pest«ali drži pesti pomeni, da bi mi nekaj uspelo, pomeni zaželeti srečo nekomu pri tveganem delu, da se mu ne zgodi kaj hudega in da mu uspe, za kar se trudi.

   Iz filma Življenje je lepo pa to razumem kot bodi  »močen«, saj je oče, ki je vedel, da gre v smrt, sinu to znal predstaviti na lep način, tako da sin sploh ni posumil v to, kar se je res zgodilo, ni se smilil samemu sebi kot večina.

   Iz knjige Dnevnik Ane Frank pa to razumem kot, da je tudi Ana Frank morala imeti roko stisnjeno v pest, saj je ves čas skrivanja vedela, kaj se lahko zgodi, a je vseeno verjela v lepšo in boljšo prihodnost.

Matevž Ekart, 8.b

   Moto »Stisni roko v pest« predstavlja nasprotovanje nečemu. Namreč nasprotovati vsem tistim grozotam, ki so se dogajale med 2. svetovno vojno in odločno zatreti v kali vse poskuse, da bi ideja ponovno oživela v novih neo-organizacijah.

   Da bi vsaj malo kaznovali zločince iz 2. svetovne vojne, obstajajo organizacije, ki jih še danes iščejo. Čeprav je to žalostno poglavje zgodovine, se ga bomo spominjali, ker je del naše preteklosti. Še danes si lahko ogledamo nacistična taborišča v Evropi, ki stojijo kot spomenik nečemu, kar se ne sme ponoviti.

Benjamin Jezernik, 8. b

   Ko slišim stavek oz. moto ''Stisni roko v pest'', mi je prva asociacija, bori se in bodi močen. Mislim, da je za ta projekt ta moto pravi. Sicer je sedaj malo prepozno, da bi stisnili roko v pest, saj je konec vojne in škoda, ki je bila takrat narejena in prizadejana mnogim družinam, je nepopravljiva. Ljudje, predvsem Židi, niso imeli neke možnosti stisniti roke v pest, saj, če so se upirali, so jih ustrelili, če pa se niso, so sli v koncentracijsko taborišče, kjer jih je dočakala bolj ali manj gotova smrt.

   Danes jaz roko stisnem v pest, ko sem zelo jezna ali razočarana, ko vem, da bi lahko kakšno stvar opravila boljše, ampak se v tistem trenutku nisem dovolj potrudila in je bil zaradi tega tudi slabši končni rezultat.

   Danes stiskati pesti zaradi nesreče Židov in vseh ostalih ljudi, ki so bili v koncentracijskem taborišču je prepozno. Roko stisnem v pest le v jezi, ko razmišljam, kako je lahko bil nek človek tako krut, da je pobijal Žide. Sploh mi ni jasno, kako je lahko Hitler živel z mislijo, da je dal  pobiti toliko ljudi.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                 Jerneja Pregl, 9.a

   Roko stisnem v pest, kadar nestrpno pričakujem kakšen rezultat, na primer kadar gre za rezultat kakšnega tekmovanja, ko sem v kočljivi situaciji in upam, da se bo vse čim boljše izteklo…

   Med branjem knjige Dnevnik Ane Frank ali med ogledom filmov z antisemitistično vsebino sem roko večkrat stisnila v pest, ko sem spoznavala teror, ki so ga med drugo svetovno vojno povzročali nacisti. Še bolj pa se zgrozim, ko spoznavam, da so razne oblike diskriminacij, zatiranj in manipulacij pogoste tudi v današnji družbi.

                                                                                                                                                                                                         Mija Primec, 9. a