KAKO
RAZUMEŠ MOTO »STISNI ROKO V PEST«?
Roko
stisnem v pest ob
razmišljanju, kako so se počutili otroci, ki so svoje
otroštvo morali preživeti
v koncentracijskih taboriščih, iz katerih so se redki vrnili.
Roko
stisnem v pest ob
žalostnem koncu
filma Deček v črtasti pižami in ob občutkih žene nacističnega
poveljnika,
ki v parih minutah izgubi sina, ki je razmišljal kot otrok in ne
kot sovražnik
židovske rase.
Roko
stisnem v pest ob spoznanju, kako
je oče dečka v filmu Življenje je lepo lepšal in omilil nemogoče
pogoje v taborišču, da njegov sin ne bi občutil strahu ter da je
prikazal
početje nacistov kot igro in naredil vse samo, da je sin preživel.
Roko
stisnem v pest ob
pozitivni
energiji očeta v filmu Življenje je lepo, kako je
hrabril vso skupino
Židov, da niso obupali in jim vlival smisel življenja, kljub trdemu
delu v
taborišču.
Roko
stisnem v pest ob
prebiranju
dnevnika in kriku otrok proti nasilju nacistov in kriku obupa otrok po
življenju, dobroti, miru in ljubezni.
Roko
stisnem v pest ob
pogumu Ane
Frank, da je napisala v skrivališču svoj dnevnik o krutem
življenju, vendar ji
ni uspelo preživeti. Umrla je samo dva meseca, preden so zavezniki
prodrli do
taborišča. Njen dnevnik pa je bogata dediščina, ki nas
opominja na težke čase.
Aljaž Jurša, 8.b
Moto
»Stisni roko v pest« me spominja na nekakšen
upor. Pod to
tematiko si predstavljam upor Židov, ki so jih antisemitísti
preganjali v 20
stoletju. Žide so močno zatirali (genocid) in jim postavljali neznosne
prepovedi, ki so jih v vsakdanjem življenju zelo obremenjevale.
Praktično so
bili Židi brez pravic. Dober primer le-tega sem razbral iz knjige
Dnevnik Ane
Frank in filma Življenje je lepo. Tudi tam je predstavljeno življenje
Židov v
20. stoletju. Predstavljeno je veliko grozot in mučenja,
kakršnega si danes ne
predstavljamo.
Primer
upora
Židov:
V
varšavskem getu se je 18. aprila 1943 začel upor
Židov. Tri
leta so zbirali in skrivno izdelovali orožje in strelivo. Nemci so
morali
poklicati na pomoč okrepitve, da bi bili kos zaničevanim in upornim
Judom. V
getu so morali zavzeti hišo za hišo, dokler jih niso
povsem stisnili. Večina
judovskih bojevnikov je v bojih padla.
Sicer pa lahko izpostavim še nekaj mojih krajših razmišljanj, ki me spominjajo na ta moto »Stisni roko v pest«: pozitiven rezultat, zmaga, nasprotovanje, veselje/sreča, zaupanje, svobodo…
Matej Žnidarič, 8.a
Prva
stvar, ki mi pade na pamet, ko berem moto »Stisni roko v
pest«, je
jeza, ki jo nekdo občuti. Roko stisne v pest kot znak grožnje, kot da
želi
nekoga udariti. Mogoče je tudi, da ljudje, ki nekaj srčno upajo, ko si
stvar od
srca želijo, stisnejo roke. Nekateri ljudje stisnejo pesti, ko so
nervozni ali
jih je nečesa strah.
Če razmišljam o motu v povezavi s filmom Življenje je lepo ali knjigo Dnevnik Anne Frank, pa skoraj vidim uboge Žide, ki stiskajo roke v pesti, saj bi najraje sami pretepli Nemce, a jih ne morejo. Vidim tudi majhne otroke, ki jočejo in stiskajo ročice, saj želijo k svojim družinam. Sama bi stisnila roko v pest, ker si želim, da bi bil svet brez nacizma. Tako bi bilo na svetu lepše za vse rase. Sama tega ne morem izvršiti, saj sem le ena izmed milijonov ljudi, ki živijo po svetu. Jezna, z rokami stisnjenimi v pesti, razmišljam, da bi lahko preprečili drugo svetovno vojno, če bi ljudje razmišljali dolgoročno in ne samo sprejemali dejstva o »idealnem svetu« brez Judov. Stisnem roko v pest, saj upam, da se dogodki tistega časa ne bodo nikoli več ponovili.
Tina
Brezner,
8.a
Roko stisnem v pest, kadar upam, da se bo nekaj spremenilo. Še posebej takrat, ko vem, da obstaja neko upanje. In tega ne želim nikoli pozabiti, saj pri sebi vem, da ne smeš nikoli odnehati in pozabiti na upanje in svetlo prihodnost. Težke in žalostne misli ter sledi preteklosti, vsega trpljenja ljudi in njihovega nenavadnega poguma, ne bodo nikoli pozabljene. V mislih mnogih preživelih se še verjetno vedno pojavljajo slike dogodkov, ki so zaznamovali njihova življenja. Težko si predstavljam takratno življenje, mislim, da nihče ni bil srečen, ne svobodni ne zaprti. Zaprti so bili v mislih ali taboriščih, vendar so le-ti znali svoje življenje popestriti in ga razsvetliti. Zato še enkrat stisnem roko v pest, da bi na svetu živelo še več takšnih ljudi, ki bi bili zadovoljni s tem, kar imajo. In da ne bi imeli želje po večjih ozemljih njihovih držav, zaradi česar bi umirali nedolžni ljudje. Zato stisni roko v pest, da se trpljenje in beda ne bi ponavljala.
Urška Pliberšek 9.b
Mislim,
da je
to besedna zveza in pomeni nek upor in pogum, kakršnega so bili
deležni vsi, ki
so se borili proti okupatorju oziroma proti nacistom in nacizmu. Lahko
bi rekel
z drugimi besedami: ˝Bori se in ne pusti, da bi drugi hodili po
tebi.˝
Nacisti so mislili, da so Židje ničvredna rasa in so jih zato množično
ubijali
v koncentracijskih taboriščih. Bili so rasisti. Zato so se Židje
skrivali.
Delno pa so krivi tudi Židi sami. Saj so se poročali večinoma med sabo,
tujcev
praviloma niso sprejemali v družbo in posojali so denar za
oderuške obresti.
Vendar takšni niso bili vsi Židi. In te napake so se
nabirale iz
generacije v generacijo. Naposled pa so prišli nacisti, ki so
situacijo izkoristili
v napačne namene in za svojo lastno korist. Hujskali so ljudi proti
Židom na
tak način, da so poudarjali slabosti nekaterih Židov in skrivali
njihove dobre
lastnosti. Naposled so ljudi prepričali in začeli so se množični pokoli
v
koncentracijskih taboriščih, njihov denar in premoženje pa so si
prisvojili
zase. Med vsem tem pa je najbolj grozno, da so posledice morali
prenašati tudi
mladi in tisti, ki so bili povsem nedolžni. Teh je bilo ogromno in med
njimi
tudi Anna Frank in njeni.
Mogoče
pa
pomeni ˝stisni roko v pest˝ to, da se takšne krivice in grozote
ne smejo
ponoviti, in da je potrebno razmišljati s trezno glavo in brez
namer
maščevanja.
Vasja Pirc 7.b
Ob
branju
knjige sem opazila, kako sem stiskala roko v pest v obupu,
zakaj se
ni noben postavil proti Hitlerju. Odgovor je preprost. Vsak, ki je
žalil
Hitlerja in njegovo vlado, vsak, ki je hotel preprečiti teror nad Židi,
je bil
ubit in zaradi tega si tudi ljudje niso upali upreti, saj bi vse mirno
pobili
ali pa jih zaprli v koncentracijsko taborišče.
Vesna
Premelč, 9.a
Pod
motom
"Stisniti roko v pest " si predstavljam upor proti nacizmu ter vsem
grozotam, ki se tudi zdaj dogajajo po svetu. Želim si, da na svetu
več ne
bi prišlo do takšne grozote kot se je zgodila v
koncentracijskih
taboriščih.
Rok
Zidar, 7.a
»Roko
stisnem v pest« v upanju nekakšnega dobrega dosežka ali
prijetnega dogodka.
Lahko pomeni tudi konec slabega in začetek dobrega.
Roko
stisnem
v upanju, da bi vsaj upor končal to vojno krutost - nasilje in obrnil
stvari na
boljše.
Matej
Lamovšek, 8.b
»Stisni
roko v pest«ali drži pesti pomeni, da bi mi nekaj uspelo, pomeni
zaželeti srečo nekomu pri tveganem delu, da se mu ne zgodi kaj hudega
in da mu
uspe, za kar se trudi.
Iz
filma
Življenje je lepo pa to razumem kot bodi
»močen«, saj je oče, ki
je vedel, da gre v smrt, sinu to znal predstaviti na lep način, tako da
sin
sploh ni posumil v to, kar se je res zgodilo, ni se smilil samemu sebi
kot
večina.
Iz
knjige Dnevnik
Ane Frank pa to razumem kot, da je tudi Ana Frank morala imeti roko
stisnjeno v pest, saj je ves čas skrivanja vedela, kaj se lahko zgodi,
a je
vseeno verjela v lepšo in boljšo prihodnost.
Matevž
Ekart, 8.b
Moto
»Stisni
roko v pest« predstavlja nasprotovanje nečemu. Namreč
nasprotovati vsem tistim
grozotam, ki so se dogajale med 2. svetovno vojno in odločno zatreti v
kali vse
poskuse, da bi ideja ponovno oživela v novih neo-organizacijah.
Da
bi vsaj malo
kaznovali zločince iz 2. svetovne vojne, obstajajo organizacije, ki jih
še
danes iščejo. Čeprav je to žalostno poglavje zgodovine, se ga
bomo spominjali,
ker je del naše preteklosti. Še danes si lahko ogledamo
nacistična taborišča v
Evropi, ki stojijo kot spomenik nečemu, kar se ne sme ponoviti.
Benjamin
Jezernik, 8. b
Ko
slišim
stavek oz. moto ''Stisni roko v pest'', mi je prva asociacija, bori se
in bodi
močen. Mislim, da je za ta projekt ta moto pravi. Sicer je sedaj malo
prepozno,
da bi stisnili roko v pest, saj je konec vojne in škoda, ki je
bila takrat
narejena in prizadejana mnogim družinam, je nepopravljiva. Ljudje,
predvsem
Židi, niso imeli neke možnosti stisniti roke v pest, saj, če so se
upirali, so
jih ustrelili, če pa se niso, so sli v koncentracijsko
taborišče, kjer jih je
dočakala bolj ali manj gotova smrt.
Danes
jaz roko
stisnem v pest, ko sem zelo jezna ali razočarana, ko vem, da bi lahko
kakšno
stvar opravila boljše, ampak se v tistem trenutku nisem dovolj
potrudila in je
bil zaradi tega tudi slabši končni rezultat.
Danes
stiskati
pesti zaradi nesreče Židov in vseh ostalih ljudi, ki so bili v
koncentracijskem
taborišču je prepozno. Roko stisnem v pest le v jezi, ko
razmišljam, kako je
lahko bil nek človek tako krut, da je pobijal Žide. Sploh mi ni jasno,
kako je
lahko Hitler živel z mislijo, da je dal pobiti toliko ljudi.
Jerneja Pregl, 9.a
Roko stisnem v
pest, kadar nestrpno pričakujem kakšen rezultat, na primer kadar
gre za
rezultat kakšnega tekmovanja, ko sem v kočljivi situaciji in
upam, da se bo vse
čim boljše izteklo…
Med
branjem
knjige Dnevnik Ane Frank ali med ogledom filmov z antisemitistično
vsebino sem
roko večkrat stisnila v pest, ko sem spoznavala teror, ki so ga med
drugo
svetovno vojno povzročali nacisti. Še bolj pa se zgrozim, ko
spoznavam, da so
razne oblike diskriminacij, zatiranj in manipulacij pogoste tudi v
današnji
družbi.
Mija Primec, 9. a