Pripombe k novi turistični karti

Marko Razpet, 2005

Kljub skrbni izdelavi se je v novo turistično karto Cerkljanske prikradlo nekaj napak in netočnosti. Samoiniciativno popolnoma zastonj in dobronamerno, da bo naslednja izdaja natančnejša in še boljša, jih nekaj navajam. Hvale vredno pa je, da so nekatere napake, ki so se vlekle po tovrstnih kartah leta in leta, na tukaj obravnavani vendarle odpravljene.

• V legendi k fotokarti, ki nas vodi do pomembnih točk v Cerknem in njegovi neposredni okolici, je zapisano, da je pokopališka cerkev posvečena sv. Juriju namesto sv. Jerneju. Na zemljevidu na drugi strani pa piše pravilno. V legendi sta posebej označena dva gostinska objekta, ostali so pod eno skupno oznako.
• Objavljena je fotografija Cerknega s cerkvijo sv. Ane. Očitno je zelo sveža, ker takoj opazimo novo poslikavo cerkvenega pročelja. Zato bi bila lahko tudi fotografija cerkljanskega muzeja novejša, kajti na objavljeni še ni Sedejevega spomenika, ki stoji tam dlje kot je stara prej omenjena poslikava.
• Na zemljevidu je navedena višina Porezna, in sicer 1630 m, v besedilu na nasprotni strani pa 1632 m. Meni je GPS pokazal slednje.
• Pohvalno pa je, da je sedaj domačija Kavšičer med Gorjami in Jesenico pravilno zapisana. Na nekaterih kartah piše Koviščer, ki ga ni poznal noben Podgorec.
• Končno je zaselek Ralne nad Cerknim pravilno imenovan, v množinski obliki. Pogosto smo brali na kartah edninsko obliko Ralna. Nikoli nisem slišal, da ima Edo Dežela, s katerim sem v osnovni šoli trgal hlače v isti klopi, sorodnike v Ralni, ampak v Ralnah.
• Znamenita Zaganjalka je tudi zapisana preprosto, tako kot je treba. Zahodno od Bohinjskega jezera je znameniti slap Savica in voda je Savica vse do izliva v jezero. Doslej ni bilo zaslediti, da bi jo kdo hotel preimenovati, na primer v Saviščnico.
• Domačija pri Ivanu v Planini je zapisana razločno nad cesto, nekako na Medrce, v resnici pa je tik pod cesto. Pri Ivanu je bila pod rajnko Avstrijo gostilna, pod Italijo pa so tam skrivaj zapeli tudi kakšno domačo.

  

  Pri Ivanu med obema vojnama. Oštir Ivan je na sliki v drugi vrsti, drugi z desne.

• Pojdimo še v Podpleče. Šmičkar je na karti označen pod cesto v sosednji grapi, namesto v tisti grapi malo pod Kalincem. Tik ob Šmičkarjevi hiši je bil njega dni eden od vhodov v rudnik bakra.
• Cestni prelaz Vrhulce na karti ni označen niti z simbolom niti z napisom. Pa vendar je to pomembna točka na Cerkljanskem. Tu je lep razgled, tu poteka razvodnica, tu je križišče za cel kup poti itd. Cesta skozi Podpleče je starejša kot ona čez Kladje. Na povojnih zemljevidih slednja sploh ni označena.
• Skozi partizansko bolniąnico Franja teče na zemljevidu Čerenščica, v besedilu pa Čerinščica. Pa vendar zveni Čerinščica bolj po domače. Še bolje pa bi bilo, da bi ostala kar Čerinšca. Spomnite se priimka Čerin.
• Našteti so sakralni objekti, tudi kapelica na Lajšah in Miklavžev turn. Če je omenjen in označen Miklavžev turn, ki je razvalina, bi morala po isti logiki biti označena tudi razvalina stare cerkve v Jagrščah. Ta je kar dobro dokumentirana.
• Po novem obstaja novo naselje z imenom Laznica, ki pa na tej karti ni označeno.
• Pogosto se v literaturi omenja Bukovsko Žrelo, ki bi lahko bilo na tej turistični karti tudi označeno, čeprav ni v cerkljanski občini.
• Iz besedila bi človek sklepal, kot da je koča na Ermanovcu v občini Cerkno, je pa seveda v sosednji.
• Na desni strani karte sta z rdečo barvo nekoliko konfuzno zapisani občini Gorenja vas-Poljane in Žiri. Videti je, kot da ima občina Gorenja vas-Poljane kolonijo okrog Balantinovca.
• Pri opisu sprehajalne poti št. 6 piše, da je iz Labinj lep razgled v Planino in Čeplez, kamor se iz Labinj res lepo vidi, v Planino pa ne vem, le od kod neki v Labinjah. Zaradi konfiguracije terena se seveda vidi le del Čepleza. Tudi obratno, ne pomnim, da bi se iz Planine kdaj videlo v Labinje. Od Lajnarja sredi Labinj se npr. ne vidi k Bregarju in Rojcu. Tudi ni jasno, po kateri makadamski poti se pride iz Labinj v Cerkno, saj vodi dol asfaltirana cesta.

  

  Pogled na Čeplez od Lajnarja v Labinjah.

  Če se hriba imenujeta Lamk oziroma Medvejk in ne Lamek oziroma Medvejek ter na Želinu stoji Želinc in ne Želinec, bi se tudi Homec lahko zapisal kot Homc in Jelenek kot Jelenk. Tudi nad Kanomljo je le Jelenk, pod Škofjem je Jelenk in zakaj neki naj bi bil pod Jakobčem na Straži pa Jelenek. Sicer pa pravijo, da bi bilo slovnično pravilno edinole Jelenjek. Ne poznam vlogo tistega "e" na koncu besed, ki so tudi brez njega lahko izgovorljive in jih v skrajšani obliki uporabljajo domačini. V 2., 3., 5. in 6. sklonu pa tistega "e" tudi v knjižni slovenščini ne pišemo. Kak Hrvat ali Srb bi potem govoril: "Bili smo na Jeleneku i Homecu." V priimkih in lokalnih zemljepisnih imenih bi se po moje morali tudi v pisavi držati izreke domačinov. Ni razloga, da bi se tu na vse pretege pokoravali šolski slovenski slovnici. Seveda pa ne pišemo delavc namesto delavec, ker tu gre za nekaj drugega.

• Na karti je še vedno vrisan daljnovod čez Skedenj, Gopalše, Jeramova Vrata in naprej mimo Joškovca proti Kopačnici. Tega daljnovoda že leta ni več. Res pa je, da ga utegnejo postaviti nazaj, seveda še močnejšega.
• Nekje v besedilu piše: Iz Kladij se odpeljemo ... Po moje bi moralo pisati S Kladij se odpeljemo ... Vedno smo namreč hodili ali se vozili na Kladje in se vračali s Kladij. Gostilna je bila nekoč na Kladjah in nikoli v Kladjah. Nad Fužinami imamo tudi Kladje, kamor se pride mimo hiše, v kateri je prebival moj pokojni stric. Pravil mi je, da se tam gori pa res reče v Kladju. Včasih kak popotnik zamenja to in ono Kladje.
• V Ravnah pravijo, da je ime hriba Nadomažna napačno. Biti bi moralo Radomažna. Morda se rada maže. Ime kmeta ni Planine, ampak Planinc. Prav tako ne prebiva tam gori kmet Davčar, temveč Dovčer. Od Planinca do Kranjca je že od druge svetovne vojne pešpot. Od Polenca do Kranjca pa vodi kolovoz. Na karti je v okolici Raven še nekaj poti in stezá, ki so napačno označene. Pot na Gastabil ni steza ampak precej dober kolovoz. Prav tako nas že dolgo pripelje z Vrha Križa do Gola urejen kolovoz. Ali je res v Orehovski grapi še makadamska cesta? Kakšen smisel sploh ima omenjati Ravensko jamo, če pa je že leta zaprta za obiskovalce?
• Napake se seveda rade širijo. V Avtoatlasu Slovenija, ki ga je izdal Geodetski zavod Slovenije leta 2006, je 74 mestnih načrtov, tudi Cerkna. Spet je zraven pokopališke cerkve, ene najstarejših na naših tleh, zapisan sv. Jurij namesto sv. Jernej. Zraven kmetije Makaton je zapisano Makalon, namesto Košc ali Košč pa piše Koše.

[ Na narečno stran | Na napake v zvezi s Cerkljanskim ] Na napake v zvezi s PBF | CIP - Kataložni zapis o publikaciji ]

Morebitne druge napake lahko sporočite pa elektronski pošti na naslov: Marko.Razpetafnaguest.arnes.si