ANALITIČNA FILOZOFIJA 2009/2010
Uvodna opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje
- prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);
- 3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min); od tega mora biti vsaj en izroček ali en seminar opravljen v prvem semestru. (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!) Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu.
Opravljene obveznosti in prisotnost
Vsebina predavanj
7. 10. 09
Ozadna vednost. Vednost: Vap =def p & Pap & Uap. Povnanjeno in ponotranjeno upravicenje. Izkustvena razvidnost. Popolno spoznavno stanje. Podpora ozadne vednosti pri upravicenju. Morfoloska vsebina in konekcionisticni modeli dusevnosti. Izkustvena razvidnost na pogled nezdruzljiva z morfolosko vsebino. Sala. Morfoloska vsebina obarva in osvetli izrecno vsebino.
21. 10. 09
Estetska sodba pri Vebru. Predmet / vsebina: razlikovanje glede intencionalnosti oziroma naperjenosti. Custva /stremljenja: razlikovanje glede trpne in dejavne sestavine custvenih dozivljajev. Irealni lik. Psiholoski in normativni del sodbe, povezava slednjega s predmetnostjo.
28. 10. 09
Noc carovnic. Mocvirnik, zombi, mozgani v kadi. Pomen: vzrocno, teleolosko, atomisticno. Obmocno okolje, svetno okolje, cezsvetno okolje. Slednje vsebuje tako svet kot fenomenologijo, kar je predpostavka pomena.
4. 11. 09
Vesela filozofija: obvladovanje enostranskih poudarkov. Analiticna in kontinentalna filozofija. Paradoks analize. Definicija, nujni in zadostni pogoji, aksiomatika. Postanaliticna filozofija. Vkljucujoci ali.
11. 11. 09
Dogovor: izrecni in tih. Vzrocne teorije pomena so atomisticne, dogovorne so holisticne. Teorija komunikacije-intence in pogoji uspesnosti izrekanja. Opisnost in performativnost izrazov. Kvaliteta morfoloske vsebine kot pogoj pomena: osvetljuje in omogoca celostna spoznavna stanja. Dogovorna teorija pomena je holisticna, manjka pa ji ta kvalitativni poudarek.
25. 11. 09
Enakost in smisel. a = a, a = b. Pomen in smisel. Obstoj in spoznanje. Spoznanje: neprosojni konteksti. Mreza smislov tvori spoznavno ozadje, ki osvetljuje popolno spoznavno stanje. Brez tega ozadja ne bi bilo pomena. Intenzionalno gledano je pomen vloga izraza. Frege je skusal odgovoriti na uganko: razmerje med enakostjo ter pomen in smisel. En odgovor je v priznanju enakosti med intencionalnim in zavestnim dejem, v svetu. Intencionalna naprejenost = dogajanje v izkustvenem zavestnem svetu. Teorija enakosti v filozofiji psihologije: zavest = mozganska dejavnost. Proti dualizmu in behaviorizmu.
9. 12. 2009
Zaznavanje. Predmet zaznavanja, predstave. Okolno vidno zaznavanje. Fizikalni in izkustveni prostor. Pojav: izrecna intencionalnost, ozadno okolje.Ravno opazna razlika.
16. 12. 09
Metaetika. Metafizika: obstoj moralnih lastnosti. Semantika: moralna sodba: kognitivizem, nekognitivizem. Epistemologija: intuizija. Moralna psihologija: motivacija. Fenomenologija. Intuicionizem. Moralni partikularizem.
23. 12. 09
Nejasnost. Spoznavni pristop. Prevrednotenje. Brezmejnost. Niz sorites. Pogoj i. Razlike, ii. Prehoda. Nacelo: i. Individualisticno, ii. Kolektivisticno. Prepovedi. Sledenje/zadovoljitev. Normativnost. Obvlada.
6. 1. 10
Zmoznost, razvidnost in oblikovna vsebina. Pojavno: celotno spoznavno stanje: i. izrecno: intencionalna vsebina. ii. Neizrecno: oblikovna vsebina. Supervenienca.
13. 1. 10
Spoznavna zavest, zavest dejavnosti. Proti zgolj zaznavni zavesti. Zombi: popolni, delni. Odporna zamisljivost (vs. Goedel). Dostopna zavest. Andrej1-Andrej5.
17. 2. 10
Okolica skromnega realizma. Ontoloska varcnost. Primeren spoznavni pristop. Odvisna plastna ontologija. Tisoc mack in ena macka. Splosni nerealizem. Spoznavni neopragmatizem kot teorija resnice. Aleticni funkcionalizem. Semanticna teorija zmote. Minimalizem.
24 2 10
Moralne dileme. Obvezno A. Obvezno B. Ni mozno obvezno A in B. Nezdruzljivost. Nacela zadrzijo moc. Dobrohotnost izvrsbe. Primeri.
3 3 10
Mehko neujemanje v moralnih precepih. Prepricanje, zelja. Obzalovanje. Konjunkcija, disjunkcija. (i) Oa, (ii) Ob, (iii) – ◊ O (a&b), (iv) O (a&b) (zdruzitev i, ii), (v) -O (a&b) (iz ii), (vi) protislovje, (vii) Oa v Ob (iz vi, i, ii, RAA). Nejasnost.
10 3 10
Pozornost. Celotno spoznavno stanje ob casu t. Predstava se v njem pojavlja pojavno in izrecno. Ozadje se pojavlja pojavno in ne izrecno. Jezik misli. Konekcionizem. Dinamicno spoznanje. Intencionalna
vsebina. Izrecna vsebina, dsipozicijska vsebina.
17 3 10
Moralna fenomenologija, zavest. Izkustvo. Neodvisno od nasih zelja, zavracanj. Vpliv kot nekaj meni tujega. Primerno, neprimerno. Moralna sodba: neposredna, posredna.
24 3 10
Nejasnost. Pogoj razlike, prehoda. Individualisticno, kolektivisticno nacelo. Individualisticna, kolektivisticna prepoved. Sibki vznik. Neposredna, posredna teorija resnice. Monisticna ontologija: nesestavljive popolnoma jasne bitnosti, univerzalizem popolnoma jasnih bitnosti, gmotni materializem.
31 3 10
Napetost, ohranitev, enostavnost. Nejasnost (prevrednotenje vs spoznavni pristop). Moralne dileme (vs posledicizem).
7 4 10
Ozadje in pozornost. Oblikovna vsebina. Osvetljuje. O opisovanju in o nanasanju: eksistencne predpostavke in govorne namera-sporocilo predpostavke. Resnicno/neresnicno; ne resnicno in ne neresnicno.
14 4 10
Ozadje in zorni koti. Vzrocne, vzrocno-zgodovinske in smotrnostne teorije imenovanja. Frege: Vecernica = Danica. Zorni koti in ozka teorija nanasanja. Zorni koti in zaznavanje, ozadje.
21 4 10
Nejasna vsebina v jasnem svetu. Dolocujoce, doloceno. Niz nastopov, dejanski nastop. Tipi, primerki, teorija enakosti.
28 4 10
Izpitna literatura
Kot je bilo dogovorjeno v začetku
šolskega leta lahko
študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri
predmetu opravi z
delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi
izročki
oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so
mnogi
študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je
tukaj ključ kako
lahko nadomestijo neopravljeni del:
- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj
izročkov) mora
za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature
spodaj po lastni
izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del
in na
vprašanja iz snovi predavanj.
- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ
naslednji: če ima
oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem
izbere tri enote
(primeri: (primer 1)
študentka je predstavila svoj seminar, a oddala
le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama
literature
in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na
vprašanja iz
snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva
izročka,
seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo
seminar in
2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)
Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila
seminarja,
potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu
odgovarjati
na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na
vprašanja iz predavanj.
Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila
predstavljena na
predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj
z
povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo
kvalitetnih
spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of
Philosophy, ipd.)
Seznam literature:
1. Potrc, Matjaz. Dinamicna filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1986).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Bogati svet tubiti v kadi: enakost mozganov v kadi vasemu izkustvenemu svetu.”*
7. Potrc, Matjaz in Vojko Strahovnik. “Meinongian Scorekeeping”*
8. Potrc, Matjaz. “Phenomenology of Dance”*
9. Potrc, Matjaz. “My Teachers”*
10. Potrc, Matjaz. “Listen to how I got stuck”*
11. Potrc, Matjaz. “Communication-Intention”*
12. Potrc, Matjaz. “Externalist Meaning Without the World”*
13. Potrc, Matjaz. “Naturalizing the Mind.”*
14. Potrc, Matjaz. “Vague Content in a Non-Vague World.”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrca pod “Clanki”.