Predmeti in predavanja

Analitična filozofija 2009/10 

Teorija in filozofija znanosti 2009/10

Filozofija kognit. znanosti II 2009/10

Pretekla predavanja

Študent opravlja svoje obveznosti glede na leto, v katerem je poslušal predmet. Izpitna literatura in pogoji se iz leta v leto spreminjajo. Vsa ta gradiva od leta 2000 naprej so dostopna pod povezavo Pretekla predavanja.

FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI II - 2009/2010

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min);  od tega mora biti vsaj en izroček ali en seminar opravljen v prvem semestru. (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu.

Opravljene obveznosti in prisotnost

Povezava do *.xls datoteke.

Vsebina predavanj

7. 10. 2009

21. 10. 09
Filozofija kognitivnih znanosti: modeli duha: jezik misli in konekcionisticno navdahnjen model. Spoznanje in psihologija, zgodovinski zacetki sodelovanja med filozofijo in psihologijo pri Brentanu in Meinongu. Veber in filozofija psihologije. Estetska sodba: psihologija in normatovnost. Predstava, misel, zelja, stremljenje. Trpno in dejavno. Objekti, objektivi, desiderati, dignitativi. Irealni lik.

28. 10. 09
Pomen neposredno na svet. Do: celi zavestni izkustveni svet. Proti opisom, smislom. Vzrocna, teleoloska, atomisticna teorija pomena. Stereotipi in naravne vrste. Mocvirnik kot problem za vzrocno zgodovinsko povezavo. Pomen: iskustveni svet, zavest.

4. 11. 09
Spoznavni holizem. Celota in del, mereologija, lik (Gestalt). Problem okvirja. Ustreznost. Vap = p&Pap&Uap. Quine spoznavni holizem proti razliki analiticno/sinteticno: izkustvo vpliva tudi na logicne izraze.

11. 11. 09
Diplomacija. Izreceno v diplomatskem govoru je cisti zeton brez pomena. Dogovor. Atomisticna in holisticna, dogovorna teorija pomena. Normativnost v teoriji komunikacije-intence: pogoji uspesnosti izrekanja. Podsimbolno podpira simbolno teticno, morfoloska vsebina celotna spoznavna stanja. Zavest. Kvaliteta kot znacilnost diplomatskega govora.

25. 11. 09
Enakost in smisel. Pomen in smisel. a = a, a = b. Ontolosko, spoznavno. Vm (a = a). Neprosojni kontekst vednosti. Ozadje, osvetlitev holisticne mreze smislov. Cezsvetni izkustveni svet. Enakost Intencionalno = Fenomenolosko.

9. 12. 09
Zaznavanje. Fizikalni prostor/okolje. Okolje zajema organizma in omogoca zaznavno naperjenost kot ozadje. Naperjenost in ozadje pa sta oba dela pojavnega celotnega zaznavnega stanja – prva je izrecna, drugo je ozadno. Zaznavna povnanjenost in ponotranjenost. Okolno vidno zaznavanje.

16. 12. 09
Lahkotne postavke. Posebno vprasanje sestavljenosti. Nejasnost. Niz sorites. Brezmejnost. Pogoj ­razlike. Pogoj prehoda.

23. 12. 09
Nejasnost. Prevrednotenje. Brezmejnost. Pogoj: razlike, prehoda. Nacelo: individualisticno, kolektivisticno. Prepovedi. Sledimo; ne zadostimo. Normativnost.

6. 1. 10
Zmoznosti, oblikovna vsebina, izkustvena razvidnost. Pojavno: popolno spoznavno stanje: I. izrecno: intencionalna vsebina, ii. neizrecno: ozadna oblikovna vsebina. 1. osvetlitev, 2. supervenienca.

13. 1. 10
G­m­o­t­n­i­ ­m­a­t­e­r­i­a­l­i­zem, resnica kot posredno ujemanje­. Kontekstualna semantika, semanticna pravilnost. Oblikovna vsebina in njena spoznavna vloga v izkustveni razvidnosti. Spoznavna zavest.

17. 2. 10

Okolica skromnega realizma. Ontolosko nacelo varcnosti. Spoznavna primernost. Odvisna plastna ontologija. Plastna odvisna ontologija. Zaplotni realizem. Splosni nerealizem. Spoznavna neopragmatisticna teorija resnice. Prebesedenje. Aleticni funkcionalizem. Semanticna teorija zmote. Deflacionizem.

24 2 10
Skromni realizem: iluzija, zmota, tockovna zmeda. Svobodna volja. Obzalovanje. Moralne dileme. O (A&B). O (AvB).

3 3 10
Svobodna volja in determinizem, zdruzljivost in nezdruzljivost. Moralne dileme in moralna odgovornost. Gmotni realizem in nejasnost.

10 3 10
Pozornost: osrediscenje, ozadje, lik. Popolno pojavno spoznavno stanje ob trenutku t. Intencionalna vsebina: pojavna, izrecna; dispozicijska, v zmoznosti. Spoznavno ozadje. Modeli duha: klasicni model jezika misli, konekcionizem, dinamicno spoznanje.

17 3 10
Moralna fenomenologija. Temelj: primernost, neprimernost. Moralna sodba v moralni dilemi. Smer: najstvo je izkuseno kot neodvisno od subjektivnih tezenj. Kognitivisticni ekspresivizem kot presezenje razlike med objektivisticnim realizmom in emotivnim antirealizmom; podpora moralne fenomenologije.

24 3 10
Nejasnost. (n) (P (n) → P (n+1)). Pogoj: razlike, prehoda. Nacelo: individualisticno, kolektivisticno. Prepoved: individualisticna, kolektivisisticna. Sibka emergenca in resnica. Ontoloski menu.

31 3 10
Napetost, ohranitev, enostavnost. Moralne dileme, nejasnost.

7 4 10
Ozadje in pozornost. Oblikovna vsebina. Izotropicne in Quinovske lastnosti znanstvene potrditve. Analiticno in sinteticno, Quinov holizem. Izkustvena razvidnost in pozornost.

14 4 10
Supervenienca. Osebna identiteta. Stalisce tretje in prve osebe, kako-je-biti-kot. Ozadje.

21 4 10
Prednostni monizem: celota ima prednost pred deli. Temeljna ontologija in plasti. Opazovalni stavki. Razvojna teorija in racionalnost.

28 4 10

Izpitna literatura

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo seminar in 2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature:

1. Potrc, Matjaz. Dinamicna filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Pojavi in psihologija. (ZIFF, Ljubljana 1995).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Potrc, Matjaz in Strahovnik, Vojko. “Meinongian Theory of Moral Judgments.”*
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Background Knowledge.”*
7. Potrc, Matjaz. “Judgmental Semantics”*
8. Potrc, Matjaz. “Morphological Content, Phenomenology and Semantic Holism”*
9. Potrc, Matjaz. “Transvaluating Frankfurt”*
10. Potrc, Matjaz. “The Epistemic Relevance of Morphological Content”*
11. Potrc, Matjaz. “Naturalizing the Mind”*
12. Potrc, Matjaz. “Cognitive Phenomenology Semantics”*
13. Potrc, Matjaz. “Cognitive Phenomenology Identity.”*
14. Potrc, Matjaz. “Cognitive Phenomenology.”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrca pod “Clanki”.