|
|
|
Iz naslova izbrišite
| Moji RV modeli letal so opisani spodaj. Slik prostoletečih A1 in A2 iz začetkov modelarjenja pred 32. leti na žalost nimam.
Svetovni trendi F3A se nadaljujejo na elektro sceni. Temu je botrovalo več razlogov: lažje vzdrževanje motorjev, vedno enake performanse in boljše zaviranje. Ne nepomemben je tudi hrup in omejitve na letališčih. Jasno je tudi mene potegnilo naprej ob vseh začetnih problemih. Potrebna je bila precejšnja investicija v polnilne postaje in v baterije. Brez vsaj 5 kompletov baterij so vožnje na letališče potratna zadeva. Baterije stanejo precej a se cene letno nižajo. Da bi ohranjal stroške čim manjše, sem se odločil za 8 celično kombinacijo. Prihranek je predvsem na ceni baterij, performanse pa niso nič manjše. Morda se nekaj pozna samo v zelo močnem vetru.
Pri gradnji sem naredil napako in pridelal povsem nepotrebno več 100 g teže. Avto ličar je predebelo nanesel prozorni lak in me je skoraj kap, ko sem model dobil nazaj. Se ne da obrusiti, ker je avtolak zelo trd in ali ne obrusiš nič ali pa greš čez plast laka. Z lahkimi baterijami je teža modela še vedno malo čez mejo 5000 g. Hujšanje je še možno a dokaj drago: menjava komponent z lažjimi.
ElTiburon je pri letenju bolj "trd" od Alliance a ima prednosti elektro motorja. Negativno pa se pozna skoraj 400 g večja teža.
Prednosti elektro modela niso samo prej navedene. Pomembno je tudi, da se model na letališču hitreje pripravi in dosti hitreje pospravi, ker ni nič umazan od goriva.
Ker se je Otop nepredvideno poslovil in je bila sezona v teku, sem kupil rabljen model Alliance od modelarja iz Nemčije. Predelal sem vso notranjost, odstranil vsa rebra in zamenjal vso opremo. Tudi krilca sem odrezal in zamenjal šarnirje. Model je ekstremno lahak za F3A in tudi s plovki pride teža precej pod 5 kg. Prejšnji lastnik je z njim vzletal in pristajal z vode. Webra 160AAR je zelo zanesljiv in močan motor. Razveseljiva pa je poraba, ki je dosti manjša kot pri OS MAX 140 RX.
Do sedaj je to moj najboljši F3A model po performansah. Od treninga pa so odvisni rezultati na tekmah.
OTOP 3D (razbit 2008)
Težko se je odločiti za pravi model. Ker sem imel motor OS MAX 140 RX doma, je bila odločitev pogojena s tem. Hotel sem imeti nezahteven vsestranski model, ki bi zmogel 3D čeprav mi 3D še ne gre dobro.
Prvi testi so me malo jezili, ker sem imel težave z motorjem. Rešitve so bile: - topo iglo na vplinjaču sem zamenjal s špičasto, - namesto svečke OS A5 sem uporabil 4T svečko OS F, - pod glavo sem dal dve mesingasti podložki, - na trupu sem naredil več izhodnih hladilnih lukenj, - spredaj sem nosilcu motorja dal skupno 4 gume, - spredaj sem naredil usmerjevalnik zraka na glavo motorja. Sedaj je v redu, motor se manj greje in skače a vseeno sledi še modifikacija z Al spinerjem namesto plastičnega, da se bo motor še hitreje in bolje hladil.
Model je po prvih testih primeren za F3A tekmovanja pri nas. Motor dobro zavira navzdol in je to prvi moj model s katerim lahko letim enako hitro pri vzpenjanju in spuščanju. Bomo videli kaj prinesejo nastopi na tekmah.
Rubin je posrečena konstrukcija Wolfganga Matta. Z njim je postal evropski prvak v letih 1992 in 1994. Model je narejen za takratni program in je danes že zastarel, predvsem zato, ker ni širokotrupen. Spremenila so se tudi pravila in ni več omejitve pri prostornini motorja. Vse je bilo posledica novih tekmovalnih programov z več dinamičnimi valjčki in z zahtevo po konstantni hitrosti letenja. Pri nas je model še vedno dovolj konkurenčen. V mojem je vgrajen malo prešibak motor oziroma sem model naredil pretežak za 200g. Idealen bi bil verjetno močan 20 ccm 4T motor z resonanco. Taka kombinacija je bila tudi v originalu. Motor je imel prisilno polnjenje. Dosedaj je to moj najboljši model. Že kar na prvi tekmi v Lijaki sem prišel na stopničke.
Robi me je spraševal o 3D modelu za vsak dan. Ker sem na nemškem forumu RC Network ravno zasledil prispevek o X-Free in si ga tudi ogledal na www, sem mu predlagal, da je morda to tisto pravo. Čez nekaj dni smo bili že trije in odločitev je padla, da naročimo 3 komplete z motorji in reglerji. Sledilo je več zapletov zaradi poduka prodajalcu kako se prodaja blago s poreklom. Modele in opremo smo končno dobili. Robi je bil najbolj priden in je svojega takoj sestavil in podal poročilo. Lahko si ogledate tudi video. Težišče in hode krmil sem nastavil po opisu na strani Elektromodellflug.de Popravki niso bili potrebni, zgolj eleroni: -5%, smer 2 zobca desno in višina dva zobca na oddajniku dol. Pa se to niti ne vidi na modelu. Model leti s krmili v nuli! Trimanje še sledi. Prva poleta sta pokazala, da gre za pravi "outdoor" model. Model leti nevtralno le letenja na nož ne mara. Krmila so dovolj odzivna in hovering je možen a zavisi od pilota in baterij. Moje KAN so že nekoliko zmantrane. Idealna kombinacija bi bile kakšne LiPo 3S1P. Podvozje bo morda moralo iti stran, saj na travi ničemur ne služi. Kako bi v tem primeru zaščitil EPP še razmišljam, če je to sploh potrebno, ker je dovolj trd. Po 11 poletih mi je model vedno bolj všeč, saj ima širok spekter uporabe nekaj med depronarjem preko F3A do 3D. Povsod lahko nekaj pokaže. Model je imel v 08/2006 že 45 poletov in je postal moj najbolj priročen model. Kompleta KAN1050 sta tudi malo prišla k sebi tako, da hoovering izgleda že kar lepo. Nesreče nisem imel nobene, če odmislim, da sem pri nizkem hrbtnem letu odbil 1 cm smernega krmila in ga nadomestil z balzo. Bil je res nizek let!!! Večkrat sem tako malo "popraskal" po travi a takrat sem zadel nekaj tršega. Če bi model letel bolje na nož, bi bil pa idealen.
Firma Composite-ARF je naredila pravo malo revolucijo pri ponudbi velikih GFK modelov. Nihče jim ne pride blizu po razmerju kvaliteta / cena. Za Extro 2x2 sem se odločil po temeljitem prebiranju forumov in komentarjev. V tem modelu so pri Composite-ARF križali lastnosti velikih modelov iz tekmovanj TOC, Nats in IMAC ter lastnosti F3A modela. Dimenzije so ostale 2 m x 2 a teža je zaradi uporabe močnega bencinskega motorja narasla čez 5 kg. Zaradi velikih krmilnih površin in razmerja med vlekom motorja in težo modela skoraj 2 : 1, ima model tudi popolne 3D zmogljivosti. Vse pove stavek: "Real" look with contest pattern performance". Prvi poleti niso razočarali. Moč motorja je res enormna. Pred izvajanjem akrobacij bližje tlom, bom moral odpraviti motnje, ki so se mi pojavljale v položajih, ko sta bili anteni oddajnika in sprejemnika vzporedni. Spremenil sem: pritrdil paličasto anteno na hrbet, razmaknil anteno in kable servotov v repu (sedaj gredo vsak po svoji strani trupa in s krogelno plastično vilico ločil motor od kovinskege povezave na ročko servota za gas. Poročilo sledi.
Matador je moj prvi F3A model. Konstrukcija Petra Eranga je zelo posrečena. Način gradnje si lahko ogledate na strani avtorja. V svojem času, ko so stara pravila FAI dovoljevala le 10 ccm motorje, je bil po razpetini kril največji. Načrt sva s kolegom kupila pri Neckar Verlag. V klubu imamo narejena vsa šablonska rebra in jih je možno dobiti tudi na posodo. Prvo sezono mi je motor ugašal. Po vgradnji originalne Webrine membranske črpalke ni v letu ugasnil nikoli več. Do vklučno 2003 sem z njim poletel cca 280 krat. Praktično brez težav. Na tekmah F3A sem z njim štirikrat prišel na stopničke. Model je dobil tudi pokal na Veliki nagradi Loke 1999.
Nekaj naštejem nekaj zanimivih doživetij z modelom. V prvi sezoni sem zaradi ugasnjenega motorja pristal na njivi krompirja in samo zvil podvozje ter zlomil propeler. Odločil sem se za travnik namesto za njivo 2 m visoke koruze a, ker je bilo daleč, nisem videl, da gre za njivo krompirja. Vseeno boljša odločitev kot tvegati padec modela z koruze. Na tekmi v Šoštanju, se mi je zaprlo kolo pri pristanku in sem dobesedno odbrusil svečko na asfaltu. V sezoni 2002 se mi je pri pristanku v Priozju brez napovedi na pot postavil zmajar. Model se je s kolesi zapeljal čez zmaja in samo zaradi prisebnost sem po skoku pristal ponovno na kolesih. Motor je bil ugasnjen.
ALLIANCE, 1/2 F3A elektro (prodan 2007)
Alliance je posrečen model s katerim se je začela kategorija 1/2 F3A depron modelov. Na Ripmaxovo sestavljanko sem postal pozoren zaradi ugodnih poročil na tujih forumih. Model sem kupil v Ljubljani pri bivšem posredniku Schweighofer-ja. Bil je iz ene prvih pošiljk in v času nakupa še ni bil v aktualnem katalogu niti v katalogu novosti. Po mojem vedenju je šlo za prvi tak model pri nas. Prvotno sem uporabil Simpropov pogon Inlinedrive 480 BB in akumulatorski sklop osmih celic AR500. Od vsega začetka je model letel zelo lepo in brez grdih navad. Trimanje skoraj ni bilo potrebno. Preizkusil sem tudi paket osmih celic KR1400 in bil s to konfiguracijo še bolj zadovoljen, saj so poleti trajali 5-6 min s samimi akrobacijami. Po kakih 60 poletih mi je odpovedal motor - pa ne krtačke kot bi si lahko mislili. Na rotorskem navitju se je odtrgala žička. Kupil sem rabljen visokokvaliteten motor Plettenberg in bil v začetku zelo razočaran, ker je bil vlek slabši. Na srečo je bil kriv samo premajhen propeler. Z zamenjavo tega je vlek postal okoli 15% večji kot prvotno. Podaljšali so se tudi časi letenja na 6-7 minut. Trenutno ima model za sabo več kot 80 poletov in je doživel že vse možne nesreče, ki so bile vse razen dveh napaka pilota: - pri metu iz roke se je staknil propeler. Zaradi majhne hitrosti je bil pristanek "na nos", - več prevlečenih pristankov in zato več udarcev ali razpok v trupu, - v zraku je "razneslo" polovico višinskega stabilizatorja (zrak je prišel v krilo). Sledil je sicer varen pristanek. Pri popravku sem vlepil še balzni nosilec. To je zelo ojačilo stabilizator, ki se sedaj ne zvija več.
Zaradi dodatnih lepljenj je model nekaj težji. To se je izkazalo celo za ugodno, ker je bolj stabilen v vetru.
Ker je letenje s tem modelom zelo podobno letenju s pravim F3A modelom in ker se da z njim odleteti vse akrobatske figure slovenskega F3A tekmovalnega programa, ga toplo priporočam. Zaradi krhke gradnje pa ni primeren za manj izkušene.
HYDE AWAY, pomanjšan F3A (prodan 2007)
Uspeh z elektro Alliance me je vzpodbudil, da si omislim tudi motorno varianto za polete "for fun". Model gre sestavljen v prtljažnik avtomobila. Odločitev je temeljila na referencah proizvajalca Pilot in na prebiranju ameriških modelarskih forumov. Dela je bilo veliko zaradi izjemnega števila delčkov, ki pa enkratno pašejo skupaj. Vse je na koncu neverjetno čvrsto. Trenutno sem pred finišem.
CRAZY SPARROW - elektro (prodan)
Popularni so postali park fly modeli in enega je bilo potrebno izdelati. Odločitev ni bila težka, ker je bila cena res ugodna pa še Miran je malo "zglihal". Model ima nekaj več od 30 poletov in je doživel že vse vse vrste nesreč brez večjih poškodb (npr. lom krila). Vse pa so bile pogojene z napako pilota. Ne poznam modela, ki bi lahko pristal na drevesu skoraj brez praske? Z AR500 leti 6 min s kako Kubanko in več lupingi. Lepo mu pašejo nizki preleti prav ali na hrbtu. Je trenutno upokojen, ker sem servomotorje rabil drugje.
Fox mi je bil zelo všeč, posebej, ko sem enega pravega videl v akciji na letališču v Moškanjcih. Ker pri nas še ni bilo vlečnih modelov in ni pogojev za pobočno jadranje sem sestavil elektro varianto (moj prvi elektro model!). Niti na misel mi ni prišlo, da so elektro komponente tako težke. Vse skupaj je bilo pretežko in je letelo samo nad 100 km/h. Model je brez napovedi padal v kovit in to se je ponovilo tudi pri pristanku. Po tem, ko sem izrezal nova krila, sem ga prodal. V klubu imamo še enega takega, ki pa lepo leti kot jadralni model.
Po Fox-u nisem takoj vrgel puške v koruzo. Elektro opremo sem imel in potrebno je bilo najti ustrezen model. Po prebranem v revijah in na forumih sem se odločil za ARF model Kranich. Model naj bi imel širok spekter možnih režimov letenja in naj bi bil tudi dovolj prijazen. Izkazalo se je, da leti dokaj hitro in da mu nisem bil kos. Motilo me je, ker je v sveder padel brez opozorila. Po dveh obratih se je ujel a to je bilo 5 m nižje. Skratka zelo nevarno pri pristanku. V četrtem letu sem ga poškodoval na tleh.
Z RV modeli me je 1996 naučil leteti sedanji predsednik MD Bela krajina Mirko. Bil sem priden učenec in mu nisem ničesar razbil. Po skrbnem prebiranju revije Modell, sem se pravilno odločil za trenažni model. Ker sem pristajal že sam, ni bilo več potrebe po trenažnem modelu običajne razpetine okoli 150 cm. Od prvega poleta naprej je model samo potrjeval, da je to tisto pravo. Model je tudi kriv, da sem se v nadaljevanju odločil za akrobatiko. Z modelom je možno skoraj vse figure. Jasno pa so omejitve predvsem zaradi V loma in premajhnega smernega krmila. Čez dve leti sem ga prodal klubu kjer je služil kot vlečni model za jadralne modele do 2,5 m razpetine in kot šolski model. Pri tem je bil tudi razbit. Klubski kolega Zdravko ga je popravil (naredil nanovo) in odkupil. Model lahko samo najtopleje priporočim. Škoda, da ga Graupner nima več v ponudbi.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
