RASTLINSKA BARVILA

Najpomembnejša vloga rastlinskih barvil je gotovo fotosinteza - proces, pri katerem rastline s pomočjo svetlobne energije iz neorganskih snovi sestavijo organske. Brez klorofila ne morejo pridobivati sladkorja, izhodiščne molekule v življenju rastline. Rastline, ki vzkalijo brez tega čudežnega barvila, neizbežno propadejo, takoj ko porabijo rezervno hrano. Le nekaj višjih rastlin ne potrebuje klorofila, živijo parazitsko življenje. V Sloveniji raste nekaj vrst samovratcev (Monotropa) in predenic (Cuscuta), ki zajedajo druge rastline in tako klorofila ne potrebujejo.

Predenica

Najbolj zastopana barvila so klorofil A (modro zelen), klorofil B (rumeno zelen), karotenoidi - karotin, ksantofil in še okoli 70 različnih spojin (rumeni do rdeči) ter antociani (rumeni do vijolični). Mnoge njihove funkcije še niso povsem pojasnjene.

Klorofil, karoten in ksantofil se nahajajo v klorofilnih zrnih fotosintetsko aktivnih tkiv, v listih, mladih steblih in nezrelih plodovih ter v ponekod v cvetovih. Poleg klorofilnih zrn (kloroplastov) najdemo v celicah še kromatoplaste, ki vsebujejo zlasti karotenoide ter levkoplaste, ti pa so brez pigmenta in vsebujejo predvsem škrob. Vsi našteti plastidi lahko ob določenih pogojih prehajajo eden v drugega. Njihovo metamorfozo sprožijo zlasti spremembe temperature in količina sončne energije.
Antociani in betacian (rumene, rdeče in modre barve) so razstopljeni v citoplazmi.

Vsako jesen lahko opazujemo spreminjanje barve listov. Zaradi nižjih temperatur ob hkrati precejšnji količini svetlobe kloroplasti počasi, a nepovratno propadajo. Barva listov je takrat odvisna od ostalih barvil v listih, ki so bila ves čas prekrita s prevladujočim klorofilom.

Rastline s posebno intenzivno obarvanostjo privlačijo človeški rod že od nekdaj, zato mnoge vzgajamo v okrasne namene ter se posvečamo vzgoji novih sort s to lastnostjo.

Forma variegata