Luka Popič & Jože Marinč
Otvoritev: v petek, 10. decembra 2004, ob 19 uri,
v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu
Novoletno srečanje je potekalo ob zvokih tria SUHA JUŽINA
Baldy - banjo, kitara, vokal
Beno - kontrabas
Marko - orglice, tolkala
Luka Popič Grafike in slike
Lamutov salon, Kostanjevica na Krki 15.9. – 15.10. 2004
Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, december 2004
Razstava Luke Popiča »Grafike in slike« prinaša pregled desetletnega ustvarjanja. Na ogled je bila septembra v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki in bo nekoliko spremenjena znova postavljena decembra v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
Popičev opus lahko razdelimo na tri segmente: grafike, slike in najnovejša dela, ki predstavljajo nekakšno sintezo obeh likovnih tehnik in sem jih zato poimenoval kar slike - grafike.
Tako je bilo v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki razstavljenih nekaj zgodnejših slik nastalih po sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja potem, ko se je umetnik odrekel perspektivičnemu in posledično figurativnemu načinu slikanja. Slike so naslikane v črnih in sivih tonih. Te barve so značilne za Popičeve zgodnje abstraktne slike, ki prikličejo v spomin slike prvih abstraktnih ekspresionistov. Slike so plastične, celo reliefne saj Popič na njih lepi različne materiale: pesek, tkanino, časopis in kar je najzanimivejše in predstavlja pomemben ideološki prestop tudi uporabljene grafične matrice, matrice s katerimi je že odtisnil grafike.
Nekje na prelomu stoletja se je Popič resneje spoprijel tudi s problemom barve v slikarstvu. Takrat so nastale velike monohromne površine v rdeči, modri ali zeleni. Te slike sevajo dovolj močno energijo, da jo lahko tudi fizično začutimo. Za razliko od prej omenjenih slik je na njih glavno izrazno sredstvo barva, katere učinek dopolnjujejo ostre diagonale vrezane v barvno snov in dajejo slikam dinamiko.
Verjetno še pomembnejši kot slikarstvo je Popičev grafični opus. Njemu lasten izraz pogojuje tudi povsem samosvoja tehnika kalografije pri kateri grafik obdeluje ploščo iz kartona. Popič na kartonsko ploščo poleg barve nanaša tudi druge snovi: pesek, tkanino, pvc folijo, časopis; podobno kot to počne kadar slika.
Razstavljene grafike zajemajo časovno obdobje desetih let in kažejo razvoj motiva od grobo ekspresionističnih posegov v nosilec slike, do najnovejših subtilnih barvnih študij v svetlih tonih. Zadnje grafike odlikujejo izredno nežni barvni prehodi, v teh majhnih razlikah slutimo vso bistvo Popičevega ustvarjanja.
Kolagrafija je gotovo Popičev primaren način ustvarjanja. Kot rečeno tudi slike izdeluje na podoben način kot grafike. Prvi korak v povezovanju grafike in slike naredi, ko na sliko nalepi grafično matrico, jo tako spremeni iz končanega umetniškega dela v amorfno snov, ki deluje na istem nivoju kot druge snovi: pesek, tkanina. Ta ambivalentni status grafike stopnjuje potem do te mere, da grafiko spremeni v podlago slike, jo razreže in tako prilagodi prej izbranemu formatu. Grafika se spremeni v sliko. Tako nastala slika – grafika je lahko potem samostojna ali pa umetnik več takih slik sestavi v večjo kompozicijo – zidno instalacijo. Lahko pa jih zlepi tudi s hrbti – tu se slika spremni v relief.
Slikarstvo in grafika Luke Popiča prinašata pomembno osvežitev likovne prodkucije pri nas saj ponujata nove izrazne možnosti in presenečata s svežino in raziskovalno vnemo.
Jernej Kožar
