Opis
živali Srnjad:
-odrasla žival je visoka cca. 75 cm,
zadaj je višja nad prednjimi nogami, kar ji onemogoča dolgotrajne bege. Telo je dolgo
cca. 120 cm. Srnjakova živa teža dosega 35 kg, srnina pa 30 kg.
-spada med parkljarje in prežvekovalce in v rod jelenov
-je že od davnine prebivalec naših gozdov
-je teritorialna divjad
-je naša glavna divjad, njen stalež ni bil zmeraj tako velik, danes se še vedno
veča
-rogove nosi le srnjak, izjeme so le stare srne, katerim zrasejo le kratke rožnice
-čez leto je rjava, pozimi pa siva.
-čez dan prežvekuje v gozdu, zjutraj in zvečer gre na pašo, ob močni mesečini
se pase tudi čez noč
-hrani se z mladimi poganjki drevja in grmovja, mlado listje, sočno popje, cvetovi
sočnih zelišč, plodovi drevja, detelja, fižol, redič, ajda
-natančno starost se ugotavlja po zobovju
-sredi maja poleže navadno 2 mladiča, če zasluti, da bodo življenjski pogoji
težki, pa skoti le enega.
Muflon
-višina: cca. 75 cm, teža: do 50kg,
barva: rjava, pozimi črna, samci dobijo belo sedlo
-domovini sta Korzika in Sardinija, kjer živi v hribovju, v naravo so ga v
Slovenijo naselili l.1953 (Kokra)
-muflon je edina gozdna ovca na svetu
-je prežvekovalec
-na glavi nosi polžaste roglje
-samica poleže marca 1-2 mladiča
-ovni se ločijo v posamezne trope
-hrani se s travo, zelo rada ima sol in koruzo
Rjavi
medved
-Teža odraslega samca: 180-250 kg,
samice so cca. za ? lažje.
-Je največja evropska zver, prebiva v večjem delu Evrope, najbolj redek je na
Pirenejskem in Apeninskem polotoku. Kljub veliki masi je to zelo hitra žival.
-Močne mišičaste noge se končujejo v šape z do 8 cm dolgimi kremplji.
-Je vsejed.
-Pari se od začetka junija do konca avgusta. Sredi zime samica skoti1-2 kakor
podgana velika slepa mladiča. Je najskrbnejša mati od vseh vrst divjadi.
-Medved zimo prespi v brlogu.
|
Divji
prašič
-Od domačega sorodnika se loči po
daljši in bolj koničasti glavi, ožjem križu, daljših nogah, njegovo telo ima
značilno obliko za življenje v goščavi.
-Ima 42-44 zob, od njih sta najdaljša čekana, ki štrlita iz spodnje čeljusti
čez zgornjo. Svinje so brez čekanov.
-Parjenje imenujemo bukvanje, traja od oktobra do decembra, takrat se tropom, ki
jih sestavljajo pretežno svinje z mladiči in lanščaki pridružijo tudi starejši
merjasci, ki sicer živijo samotarsko.
-Poletna dlaka se od zimske loči po dolžini.
-Starejša svinja poleže 5-10 mladičev, mlajša pa 1-4. Za mladiče napravi iz
vejevja, praproti, listja in mahu gnezdo, ki mladiče varuje pred vlago in mrazom.
-Divji prašič je izrazita nočna žival, ki je vsejed
-Med koristne vrste ga prištevamo zaradi prehrane z voluharji, z ritjem po zemlji
tudi rahlja gozdna tla. Je tudi kmetijske pridelke, zato ne smejo biti preštevilni. Je
sovražnik na tleh gnezdečih ptic.
-Njegova številčnost je v porastu.
Divji/poljski zajec
-Teža odraslega zajca: 3-5 kg
-Ima rjavo dlako, ki pozimi potegne na sivo. Bel je le po trebuhu in na spodnji
strani 8
centimeterskega repa. Pozimi dobi gostejšo dlako z mehko podlako. Ima par velikih
uhljev. Od čutil ima najbolje razvit sluh, voh in vid pa razmeroma slab.
-Je prebivalec cele Evrope.
-Hrani se s poljščinami.
Lisica
-Odrasla lisica zrase do 130
cm, od tega 40 cm repa. Visoka je 40-50 cm, tehta pa od 6 do 10 kg.
-Pari se že februarja, v hudih pogojih pa kasneje. V marcu ali aprilu skoti samica
3-12, navadno 4-8 mladičev
-Je vsejed.
-Kožuh je rdeče barve, pozimi menja dlako
Fazan
-Dolžina: 120 cm, od tega 60 cm
repa. Razpon peruti: 75 cm, teža: 1-2 kg. Samica je manjša po velikosti in teži.
-Fazan se je v Evropo priselil iz Azije, poznamo okrog 100 vrst fazanov, pri nas
jih živi le štiri.
-Po vratu je kovinsko zelen, prsi in trebuh so bakreno rdeči, po hrbtu je
rjavosiv.
-Je vsejed. |