Tudi v Sloveniji smo sprejeli naziv otroci s posebnimi potrebami. Pri tem smo nazivu dali nov obseg in vsebino. Zajeli smo bistveno širši del populacije (20 do 30%). Vključili smo vse tiste, ki pri vzgoji in izobraževanju krajši ali daljši čas potrebujejo različne oblike pomoči in prilagoditve. Posebne potrebe postanejo izhodišče za vsa ravnanja. Potrebe so vezane na individualnost vsakega posameznika in njegovo pravico, da mu družba ponudi prilagoditve in pomoč.
Pri nas je aktualna definicija iz zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Glede na kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami so otroci s posebnimi potrebami: otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vida, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Naslednje opredelitve otrok s posebnimi potrebami so povzete iz zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so otroci, pri katerih se zaradi znanih ali neznanih motenj v delovanju centralnega živčnega sistema pojavljajo zaostanki v razvoju v zvezi s pozornostjo, pomnjenjem, mišljenjem, koordinacijo, komunikacijo, z razvojem socialnih sposobnosti in z emocionalnim dozorevanjem in pri katerih se kažejo izrazite težave v zvezi z branjem, pisanjem, pravopisom, računanjem. Primanjkljaji na posameznih področjih učenja trajajo celo življenje in vplivajo na učenje in vedenje.
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo motnje pri osvajanju in razumevanju ter govornem izražanju, ki niso posledica izgube sluha. Motnje se kažejo v razumevanju govora in govorno-jezikovnem izražanju, od blagega zaostajanja do nerazvitosti. Specifične motnje na področju razumevanja, strukturiranja, procesiranja in izražanja se kažejo tudi v neskladju med besednimi in nebesednimi sposobnostmi. Sekundarno se motnje v govorno-jezikovnem sporazumevanju kažejo tudi na področju branja in pisanja ter pri učenju v celoti. Funkcionalno znanje branja in pisanja je lahko prizadeto v razponu od blagega zaostajanja do funkcionalne nepismenosti.
Gibalno ovirani otroci
Gibalno ovirani otroci imajo prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja. Gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj.
Dolgotrajno bolni otroci
Dolgotrajno bolni otroci so otroci z dolgotrajnimi oziroma kroničnimi motnjami ter boleznimi, ki ovirajo otroke pri šolskem delu. Dolgotrajna bolezen je vsaka tista, ki ne izzveni v treh mesecih. Med dolgotrajne bolezni sodijo kardiološke, endokrinološke, gastroenteorološke, alergološke, revmatološke, nefrološke, pulmološke, onkološke, hematološke, dermatološke bolezni, psihiatrične in nevrološke bolezni (npr. epilepsija), avtoimune motnje in motnje prehranjevanja.
Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
Otroci s čustvenimi in vedenjskimi so otroci z disocialnim vedenjem, ki je intenzivno, ponavljajoče in trajnejše ter se kaže z neuspešno socialno integracijo. Otrokovo disocialno vedenje je lahko zunanje ali notranje pogojeno in se kaže s simptomi kot so npr. agresivno vedenje, avtoagresivno vedenje, uživanje alkohola in mamil, uničevanje tuje lastnine, pobegi od doma, čustvene motnje.
Otroci z motnjami v duševnem razvoju
Za otroke z motnjami v duševnem razvoju je značilno , da imajo:
- znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti,
- da imajo nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju,
- da imajo pomanjkanje veščin,
kar vse se odraža v neskladju med njihovo mentalno in kronološko starostjo.
Glede na motnje v duševnem razvoju se razlikuje:
a) otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, b) otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju, c) otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju, d) otroke s težko motnjo v duševnem razvoju.
Slepi in slabovidni otroci
Slepi ali slabovidni otroci so tisti, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja.
Gluhi in naglušni otroci
Gluhi ali naglušni otroci imajo okvare, ki zajemajo uho, njegove strukture in funkcije, povezane z njim.
Otroci z več motnjami
Otroci z več motnjami so tisti otroci s posebnimi potrebami, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oziroma motenj in pri katerih se upošteva njihova primarna motnja.
Za na konec pa še ena misel.....
To je za otroke, ki so drugačni: otroke, ki ne dobijo zmeraj petic, otroke, ki imajo ušesa dvakrat večja kot vrstniki ali jim iz nosa visi svečka.
To je za otroke, ki so drugačni. Za otroke, ki so preprosto "taki"; otroke iz katerih se vsi norčujejo, ki imajo razbita kolena in večno mokre čevlje.
To je za otroke, ki so drugačni in radi zganjajo norčije. A ko bodo odrasli, kar je dokazala zgodovina, so te drugačnosti tisto, zaradi česar so edinstveni
Pripravila specialna pedagoginja Karmen Krabonja, prof.def.
|