|
Trendi v vzgoji in izobraževanju so, da se v ospredje postavlja učenca in njegove vzgojno izobraževalne potrebe. Predpostavlja se, da so v redni OŠ tisti učenci, ki zmorejo program te šole. Upošteva se tudi ocena, da je okrog 20 % otrok s posebnimi potrebami v OŠ.
Za večino teh otrok je poskrbela sama OŠ z manjšimi prilagoditvami v izvajanju (s pomočjo učitelja in šolske svetovalne službe v obliki dopolnilnega pouka in dodatne razlage). Za otroke z izrazitejšimi učnimi težavami, oziroma primanjkljaji na posameznih področjih učenja so potrebovali drugačen pristop, ki pa ga je zagotovil specialni pedagog oziroma defektolog. Potreba po defektologu v redni osnovni šoli se je pojavila tudi kot pogoj za čim uspešnejšo vključevanje otrok s posebnimi potrebami v OŠ.
Defektolog - specialni pedagog obravnava več otrok. Z njimi dela individualno ali v manjši skupini v razredu ali izven njega. Posamezna obravnava naj bi trajala od 20 do 45 minut.
Obravnava ni namenjena inštrukcijam, vendar se obravnavana snov uporablja kot sredstvo za razvoj procesov, funkcij in za odpravljanje težav. Sprva je specialni pedagog pomagal predvsem otrokom v nižjih razredih OŠ, zdaj se pa vse pogosteje pojavlja, da je prisoten tudi na predmetni stopnji. To predstavlja svojevrsten problem, saj se kopiči količina snovi, učitelji pričakujejo, da bo učenec snov osvojil, za razvijanje procesov pa zmanjka časa.
Količina ur, ko je prisoten defektolog, se določi za vsakega otroka z odločbo za usmerjanje, ki jo izda območna enota zavoda Republike Slovenije za šolstvo, v obsegu od 1 do 5, odvisno od težav.
Defektolog - specialni pedagog mora pri svojem delu:
- prepoznati naravo težav in pogoje, pod katerimi učenec doseže najboljše rezultate,
- izbrati specifične metode dela in pomoči, da bo lahko učenec obvladal šolske spretnosti,
- z različnimi metodami, tehnikami doseči, da bo učenec kompenziral težave v razvoju in pri učenju,
- pri otroku razvijati občutek varnosti,
- v šolskem in širšem okolju razvijati tolerantnejši odnos do otroka, do njegovih težav in pravilnejše ravnanje z njim.
Program dela defektologa - specialnega pedagoga na OŠ:
- neposredno delo z učenci z učnimi težavami,
- sodelovanje s starši,
- sodelovanje z razrednikom in drugimi učitelji,
- sodelovanje s šolsko svetovalno službo,
- permanentno in fakultativno izobraževanje ter vodenje dokumentacije.
- izdelava diagnostične ocene,
- priprava individualiziranega programa.
Kadar dobi defektolog otroka v obravnavo, ga mora najprej dobro spoznati, odkriti kako potekajo njegovi mentalni procesi in procesi učenja. Ugotoviti mora kakšni so primanjkljaji in v kakšni meri vplivajo na osvajanje znanj. Šele, ko otroka dobro spozna, lahko pripravi individualizirani program.
Delo defektologa zajema več področij:
Svetovanje
Delo defektologa vključuje svetovanje staršem v obliki skupinskega dela, pri roditeljskih sestankih in na domu. Prav tako vključuje svetovanje učiteljem, katerim predlaga primerno literaturo, medije, seznani jih z postopki dela ter jim pomaga pri pouku. Defektolog predlaga šoli, katere učne pripomočke potrebujejo, predlaga načrt dela in urnike.
Določitev specialno pedagoških postopkov
Defektolog mora izbirati otroke, za katere predvideva, da bodo potrebovali pomoč in izdelati načrt dela.
Pomoč učencem
Nudi pomoč učencem, ki lahko poteka v času pouka individualno, v manjših skupinah ali v razredu. Pomoč pa lahko nudi izven pouka v učenčevem prostem času ali pri interesnih dejavnostih.
Defektolog najprej zbere podatke, pri tem opazuje otrokovo vedenje, prouči diagnozo, preuči ovrednotene podatke, zbira podatke v drugih ustanovah in zbere podatke s pogovorom.
Potem zbrane podatke analizira in napiše poročilo o napredku otroka.
Pripravila specialna pedagoginja
Karmen Krabonja, prof.def.
|
