Osebe
JANEZ, študent filozofije
MARIJA, dobra gospa
BRUNO, modroslovec na vasi
ANGEL, pastir duš
Vsebina
I. O sebi Prihod – V mojstrovi knjižnici – Kartezijeve Meditacije – Cogito ergo sum – Janezova izpoved – Intermezzo – Strasti duše – Kartezij in princesa Elizabeta – O strasteh telesa – Umetnost fuge Vitez melanholije Kierkegaardov Dnevnik zapeljivca – Poslanstvo nesrečnega pesnika – Hegel o »nesrečni zavesti« – Zvijačnost uma – O prvi ljubezni – Ali…ali – Zavrnitev vednosti? Zenica kalejdoskopa Fenomenološka epoché – Husserlov ego cogito – Kalejdoskop – Cogito in svet – Mojster suspenza – Sanje »Kako je, če si brez glave« Zajtrk v travi – Odsotno zrcalo zavesti – Parfit o osebni identiteti – Preživetje razvejanega jaza – Neosebni spomini – Vprašanja kralja Milinde – Kvartet z zajcem II. O času in prostoru Čas kot število gibanja in podoba večnosti Dvojčka – Lisičina svetovnica – Ali čas biva? – Razslojevanje časa – Slovo – Čas in gibanje – Čas in duša – Aristotelova definicija časa – Zdaj, prej in pozneje – Spomin in nesočasnost – Ob teranu in pršutu Čudežni prostori idealnega mesta Na beneškem trgu – Renesančna perspektiva – Neevklidske geometrije – Platonopolis – Na gondoli – Ognjeni Tintoretto – Marija Magdalena – Spet najdeni čas »Če se ne vprašam, vem…« Newtonov absolutni prostor in čas – Kastor & Poluks – Machov princip – Simetrija prostora in časa – Substancialne in relacijske teorije – Leibniz proti Newtonu – Univerzalna gravitacija – Svet kot božji »senzorij« – Kantova levica – Swedenborgovi angeli – Sanje – Jutranji pogovor ob zadnjem krajcu – Plotin o večnosti in času – Avguštinove dvorane spomina – »Ravna pot« – Kantovi apriorni formi čutnosti – »Reči same so časnost« – Bergsonovo trajanje – Časenje zavesti – Husserl in Bach – Retenca kot kometov rep – Zven in tišina – »Odsenčenje«, perspektiva, horizont – »Čas miruje, pa vendar teče čas« Na sprehodu z Einsteinom Raztezanje časa – Nesočasnost sedanjosti – Svetlobni stožci – Princip relativnosti – Paradoks dvojčkov – Gravitacija je ukrivljenost prostora – Angelova krila – Problemi četverja – Praznina in polje – Cassirer o Einsteinu – McTaggartov paradoks – Entropija in anizotropija časa – Gödlov model časoplova – Logika proti fiziki? – Krožni čas III. O naravi Ko sulica prebode nebesni obok… Štirje elementi – Bruno O neskončnem, vesolju in svetovih – Lukrecij O naravi sveta – Končna brezmejnost – Bit je boljša kot nič – Odkritje tisočerih sonc – Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma – Ockhamova britev – Bruno in Goethe – Brunov panteizem – Svoboda in nujnost – Razsrediščeni labirint – »Tu« in »tam« – Lesket sonca v razbitem zrcalu – Brunovo filozofsko poslanstvo Prispodoba o popolnem diamantu Spinoza o razumu in veri – Pomen »ceremonij« – Božji zakon – Naravni zakoni in čudeži – Mavrica – NATURADEUS Hölderlinov Hiperion – Tolmun – Schellingova filozofija identitete – Divji tulipan – Bruno o božanskem in naravnem načelu reči – Schellingov »princip panteizma« – Vekovi sveta – »Volja, ki ničesar noče« – Prelet sove – Pradejanje večnosti – Božanska ukana – Bivajoče in bit – Gospa vodnjaka – Težnost in luč – »Začetek sebe ne sme poznati« – Problem prehoda – Prebujenje Kozmos in »Vseobsegajoče« – Hubblova sfera – Kozmološko načelo – Modeli vesolja – Teorija »napihnjenja« – Problem neskončnosti – Sanje o končni teoriji – Dobra »ubranost« vesolja – Antropično načelo – Mnoštvo vesolij – »Multiverzum« – Cogito ergo mundus talis est – Protidejstveniki – Vrt s potmi, ki se cepijo – Vendarle namen? – »Bog je očiten kot nebo« Epilog Imensko kazalo |