Vrtača (2181 m)

Pristop

JV greben

Greben dosežemo, če se na primernem mestu iz Suhega ruševja vzpnemo po melišču levo navzgor. Podroben opis si lahko preberemo v Manj znanih poteh slovenskih gora. Greben nosi tudi ime Mala glava. Najbolj direkten pristop z Zelenice. Lepo in ne preveč zahtevno (mestoma prva stopnja).

Greben

Po mejnem grebenu od Žlebu do sedla Vrtača

Najprej bomo po SV grebenu priplezali na vrh Vrtače, potem pa se bomo po dolgem in lažjem Z grebenu počasi spustili do sedla Vrtača, 1845m (spotoma bomo prečili vrh Grad, 2008m).

SV greben: iz Suhega ruševja se po shojeni potki vzpnemo na škrbino med Vrtačo in njenim V predvrhom Zelenjakom (Zelenjakova škrbina, 1970- m). Nekaj začetnim krušljivim robom se umaknemo malce levo, potem po grebenu dosežemo vznožje stene. Po izraziti gredini/poklini splezamo v desno navzgor do zapore. Tu nas čaka najtežji del, z gredine naravnost navzgor plezamo ob večjem skalnem bloku na naši desni strani (za levo roko dobrih oprimkov nekako ni) in nad njim po nekaj lažjem skrotastem svetu v levo navzgor dosežemo grebenski rob. Navzgor nas čaka nekaj zoprnih metrov zelo strmega in krušljivega plezanja (nikar preveč v desno), nad pragom pa je glavnih težav konec.

V manj strmem svetu v desno navzgor dosežemo kompaktnejšo skalo in čez kratek strm skok splezamo na rob. Po robu (težje, spodaj se malce umaknemo na levi strani) ali desno od njega (bolj podrto) kmalu priplezamo na vršno ramo. Do vrha Vrtače nas čaka še lažji, a krušljiv grebenski zaključek.

Težave so II.(-III.) stopnje.

Z greben: z vrha sestopimo po označeni poti do mesta, kjer markacije zavijejo levo, stran od glavnega grebena. Tu stopimo na rob, kjer nas takoj pričaka krušljiv grebenski sestop z manjšimi vmesnimi stolpi (dve večji grebenski gmoti takoj na začetku). Zadnji del sestopa do globoke škrbine se je grebenu najbolj pametno umakniti na levi strani (podrto), potem pa nadaljujemo čez roglje in škrbine proti najbolj izrazitemu vrhu v grebenu: Grad, 2008m.

Pristop na Gradu zastavimo desno navzgor skozi 'žlebiček' do roba in nato levo na vrh. Z Gradu ni pametno nadaljevati po grebenu, ker je zadnji del preveč gladek in oster (ko bomo v škrbini, si pa le poglejmo, čemu smo se morali umakniti)(višje je še eno izjemno sitno mesto). Z vrha se spustimo na južno stran do zagruščene in široke poličke. V desno nas bodo možici nezmotljivo privedli v omenjeno škrbino. Čaka nas še manjši grebenski vrh, katerega sestop je izjemno krušljiv, večjih plezalnih težav pa do sedla Vrtača ni več.

Težave so do II. stopnje, večinoma pa plezamo I. stopnjo. Največja nevarnost je izjemna krušljivost, saj se greben pod nogami dobesedno podira...