Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko

Vernar (2225 m)

Pristop

Najlažji in najkrajši pristop je neoznačena pot z Bohinjskih vratc, 1979 m. Večjih težav ni (do I. stopnje).

Alternativni pristop

Ta pristop je orientacijsko in tehnično precej težji. Izhodišče je zagruščena grapa na Velski strani med Vernarjem in Činkelmanom. (Grapa pripelje do škrbine v grebenu med Vernarjem in Činkelmanom. S škrbine na drugo stran, v Krmo, pada vzhodna grapa, ki je opisana pri smučanju.) Do grape najlažje pridemo, če se z markirane poti Vodnikov dom - Konjsko sedlo na višini okoli 1950 metrov vzpnemo navzgor (slabih 100 m) po melišču v grapo. Tu se nam v desno odpre prehod v steni (približno 200 metrov pod Vernarjem).

Do tja je možno priti tudi s Činkelmana. (Lepa tura s precej brezpotja in plezanja je pristop na Činkelman in nadaljevanje na Vernar. Izhodišče je lahko Krma ali pa Velo polje.) Direktno z vrha v grapo je prezahtevno (prehoda nisva našla), zato se spustimo proti Z do sedla med Činkelmanom in neimenovanim vrhom, 2092 m. S sedla prečimo v levo (le nekaj metrov navzdol) v izrazit žleb. Splezamo do vrha (pod zagozdeno skalo)(krušljivo, prag II-). Z vrha sestopimo v prej omenjeno grapo med Činkelmanom in Vernarjem, prehod v grapo je z zgornjega konca žlebu (II, 3 m). Po grapi se spustimo navzdol (krušljivo), dokler se za stranskim grebenim v levo ne odpre prehod.

Začetni prag preplezamo, kjer je skala trda in kompaktna (tam je tudi najbolj strmo, drugje je pa krušljivo)(5 m, II-III). (Prehod čez ta prag je možen tudi malo višje in nato po zagruščeni polici desno, vendar je polica zelo krušljiva in ni nobenih pametnih oprimkov. Midva sva najprej poskusila tu in kmalu odnehala.) Plezamo v desno in do žlebu, povsem na desni. Po žlebu navzgor. Na polovici žlebu preplezamo težji prag (2 m, II-III). V nadaljevanju je žleb manj strm, zato pa hodimo po rolerjih (grušč, padajoče kamenje). Tudi oprimki so tu precej slabši, kot bi si želeli.

Na vrhu žlebu prečimo do lažjega sveta nekoliko v levo (od tu naprej večjih težav ni več), nato navzgor po najlažjih prehodih do grebena (midva sva se težavam ogibala večinoma v desno, na greben sva prišla pri zadnji škrbinici tik pod Vernarjem) in po grebenu splezamo desno (izpostavljeno) na vrh Vernarja. Sestop po tej varianti odsvetujeva.


Smučanje

Vzhodna grapa (550 m, (grapa III-, 100 m))

Tura je alternativa smučarski turi Kredarica - Krma. Pobočje je precej bolj senčno, malo obiskano, zato pa bolj izpostavljeno plazovom. Če je zaradi različnih vzrokov nadaljevanje do Kredarice manj zanimivo, se nam lahko grapa v Vernarju oddolži z odličnim spustom.

S Krme se vzpnemo prek Pleše in Vrtače do Malega polja, 1550 m, ki je naše izhodišče. Že med vzponom do sem opazimo v grebenu Vernar - Činkelman (na desni strani Bohinjskih vratc) izrazito, ozko in temno zarezo, ki je naš cilj. Z Malega polja se odcepimo levo od poti proti Kredarici in se vzpenjamo po široki, plitki grapi desno od Rjavke, 1918 m. Grapa vse bolj zavija proti desni, sledimo ji še nekaj časa, potem pa zavijemo levo (ko zmanjka ruševja) po bolj strmem pobočju do manjše izravnave na višini Rjavke. Tu se naša izrazita grapa (edini prehod do grebena, drugje je stena) spet vidi. Naravnost do grape in po grapi navzgor do škrbine v grebenu, malo pod 2100 m.

Sama grapa je za turno smučanje zelo zahtevna (III-, 100 m), nižje pa je strmina in deviško pobočje ravno pravšnje za neizmerno uživanje v pršiču (če smo ga seveda ujeli).

Vzhodna grapa, slikano z Vrtače. Levo pod njo Rjavka, na njeni desni je snežišče, ki nas pripelje na Malo polje.