Veliki Stador (2165 m)

S Škrbine pod Prestreljenikom se v dolino spušča stranski greben, ki se zaključi z grebenom Stadorja. Prek neizrazitega začetka vzhodnega grebena (na zemljevidih neoznačena vrhova: Grdi vršič, 2340m, in Ovčji vršič, 2282m) se vzdigne stena Stadorja, ki je strmo odsekana na obe strani (na eni strani je Krnica, na drugi Skripi). Vrh grebena Stador je kota 2235m, greben se potem počasi spušča do dvoglavega Velikega Stadorja (2165m in 2161m), dokler se pri Sklepu, 2136m, enakomerno visoki greben ne zaključi, razcepi in 'pade' navzdol.

Pristop

V krnico Skripi se lahko spustimo od postaje D. V primeru, da prihajamo s Prevale, pa nadaljujemo nekaj časa po markacijah proti smučišču, potem pa zavijem v levo in se po grušču (brezpotje) vzpnemo navzgor na škrbino med Stadorjem in Ovčjim vršičem (okoli 2190m). Na drugi strani škrbine se odprejo Skripi.

Z vzhodnega vrha Velikega Stadorja pada v Skripe (prečno na glavni greben) izrazit travnat grebenček. Prav po njem poteka najlažji pristop na Stador. Po grušču se spustimo proti stranskemu grebenu (ciljamo vogal med steno glavnega in stranskega grebena) in na višini 1950m stopimo z grušča na trave. Vzpon na stranski greben nam olajša shojena potka, ki je od daleč lepo vidna. Po stranskem grebenu navzgor do glavnega grebena pa poti ni več in sami si poiščemo najlažje prehode (težave so zmerno strme trave). Na glavnem grebenu dosežemo ne preveč izrazit dvoglavi grebenski vrh Velikega Stadorja, višji je zahodni vrh (mi smo greben, odvisno od smeri prehodov, ki smo si jih izbrali, najverjetneje dosegli prav na V vrhu).

Po grebenu

S škrbine med Ovčjim vršičem in Stadorjem (zgoraj je opisan pristop na to škrbino s Prevale) je možen direkten vzpon na vrh grebena Stador, 2235m, ki je začinjen s pragom tretje stopnje. Na vrh grebena pridemo nekoliko lažje, če se spustimo nekaj deset metrov na južni strani škrbine in vstopimo levo v zelo izrazit žleb (okoli 2150m). Na vrhu žlebu po strmih travah v levo splezamo na greben in po njem (krušljivo) v desno dosežemo najvišjo točko grebena Stador, 2235m. Težave so za II-III in so bolj trentarske narave.

Po grebenu, ki zelo počasi zgublja na višini, brez hujših težav (začetni metri grebena so zaradi ostrine in krušljivosti sitni)(tudi sestop v škrbino pred Velikim Stadorjem je plezalski, a je tu skala odlična) dosežemo Veliki Stador. Tudi nadaljevanje do rame grebena (Sklep, 2136m) je lahko, nižje pa se enotni greben razcepi v dve veji.