Veliki Pihavec (2090 m)

Bavškemu Pihavcu gre sloves najbolj tanke in ostre gore pri nas. Povsem upravičeno. Edino 'lahko' varianto obiska ponuja greben, pa še ta smer pristopa je plezalna. Gora ima dva glavna in izrazita vrhova, Veliki in Mali Pihavec. Na jugozahodu greben zaključuje Obljak, na severu pa se prek predvrha Oplačnica nasloni na sedlo Vrh Osojnika.

Greben

Prečenje bavškega Pihavca

S sedla Vrh Osojnika nas lepo sledljiva gamsica vodi levo ali desno po strmih travah tik pod grebenom. Mestoma so travnati prehodi izredno stmi, izpostavljeni in brez ustreznih oprimkov. Na teh mestih je pametno pogledati navzgor, kjer nam skalnata grebenska rez lahko ponudi lažje napredovanje. Tako izbiraje najlažjo smer čez nekaj manj izrazitih vršičev (Oplačnica, 2049m) dosežemo vrh Velikega Pihavca. Težavnost je seveda merljiva le trentarsko (nekje II-III). To je tudi smer najlažjega pristopa.

Sledi najtežji del, sestop v škrbino med Velikim in Malim Pihavcem. Začetek je še 'lahak', potem pa nas preseneti strm travnat/skalnat raz. Eno mesto je še posebno sitno: če greš z rokami po razu, imaš slabe stope, če greš dober meter nižje, imaš slabe oprimke. Po tem krušljivem mestu (trentarska III) dosežemo pomol, kjer najdemo klin za spust v škrbino (25m, zgoraj je grebenski rob zelo strm (skale/trave), zadnji metri pa so celo malce previsni (gladka skala)). V škrbini moramo prečiti še strm in visok zob (zoprn obvoz na desni strani), potem pa navzgor do vrha Malega Pihavca, 2074m, kamor nas gamsice povedejo z desne, večjih težav ni več. Po grebenu (vmes nas čaka en strm travnat obvoz levo od grebena) nadaljujemo do Obljaka, 1866m.

Tu se moramo odločiti med dvema variantama spusta v dolino. V vodniku JA je Mihelič opisal pristop na Obljak iz Bavšice po JZ strani. Tega sestopa (še) ne poznava, midva sva sestopila (vodil naju je Peter) v smeri korit Bukovnice:

V obeh primerih še nekaj časa sledimo travnatemu/ruševnatemu grebenu. Na 'primernem' mestu začnemo iskati prehode v levo (več strmih travnatih prečk), kjer iščemo slabše sledljivo gamsico. Nižje se (v smeri lovske koče na planini Bukovnik) spustimo v strm gozd, prečimo v levo čez grapo in se spustimo v korita nekje na višini 1300- m, kjer sto metrov nižje stopimo na markacije.

Prečenje Pihavca je strašno lepa (in seveda še bolj resna), prava trentarska tura, ki je lažja od 'zgoraj navzdol'. V tem primeru se čez ključno mesto grebena spustimo po vrvi (25m).