Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko

Veliki kup (2120 m)

Najvišja točka Velikega kupa meri dobrih 2200m, rama (vrh strmega dela grebena) pa je visoka nekje 2120m. Veliki kup je s škrbino visoko 2178m ločen od Jezerske Kočne. S škrbine je menda možen tudi sestop zahodno v Povnovo dolino (III). Omenila bi še možnost prehoda iz krnice za Velikim kupom na Vratca (II).

Pristop

Iz Makekove Kočne po markacijah proti slapu Čedca (130m, najvišji slap pri nas). Malo pred slapom se v desno odcepi grapa (tu markacije že ugasnejo, grapa se višje nadalje cepi) in nekaj višje na njenem desnem gozdnem robu (spodaj je ruševje, višje so macesni) ujamemo začetek dobro shojene lovske poti. Potka je zelo prijetna in po macesnovem prehodu nas elegantno pripelje nad skoke. Vmes ima pot celo dve varianti (na manjšem prodišču je razcep, odkoder v obeh variantah 'splezamo' čez kratek skok), ko se kmalu zatem spet združita, preči še zadnji rob in se spusti v večjo grapo (mestoma izpostavljene in zagruščene police). Grapo prečimo in se nekaj metrov višje na drugi strani po izjemno podrtem grušču vzpnemo v macesnov gaj (kjer spet ujamemo potko) in višje stopimo v obsežno krnico nad slapom, kjer potka počasi ugasne. (Levo, na drugi strani krnice, poteka zgoraj omenjeni prehod na Vratca.)

Nad desnim zavojem krnice se na višini 1800m razkrije še en večji prag s slapom. Prehod je potrebno poiskati 'daleč naokoli' desno od pragu. Orientacijska točka je velik skalni pomol v grebenu Velikega kupa. Levo pod njim nas navpičen žleb/kamin privede na strme trave in po njih v levo na grušč nad pragom (II-III, v sestopu zna biti prestop s trav v žleb zelo neprijeten). Precej lažji (II-) in priporočljivejši je prehod nekaj levo od zgoraj opisanega (povsem na levi strani, kjer je prehod še mogoč), vendar ga je težje 'vdeti'. Vstop je levo ob večji votlini (tik desno od vpadnice Velikega kupa). Splezamo čez spodnji kratek skok na zagruščen svet in višje po travni polički izstopimo na grušč nad pragom. Dodatna pomoč pri orientaciji je trikotno prodišče nad skokom, levo od pomola. Prvi, težji prehod nas pripelje čisto na desno stran grušča in lažji povsem na levo.

Vzpnemo se do stene Velikega kupa in pod njo po lepo sledljivi potki prečimo v levo nazaj proti krnici (nekoliko navzdol), ki jo dosežemo tik nad slapom. (Nižje je z grušča možen še bolj direkten prehod nad slap, vendar je nekoliko bolj siten in ga ne priporočava.) Krnica se zaključi na škrbini med Velikim kupom in Kočno. Predlagava naslednji pristop in sestop z Velikega kupa:

Z melišča na primernem mestu splezamo v desno in greben Velikega kupa dosežemo na rami, 2120m. Po grebenski rezi nadaljujemo proti najvišjemu vrhu Velikega kupa; do škrbine je mestoma kar ostro (vmesne 'vršičke' preplezamo po grebenu). Vzpon na glavni vrh postreže s težavami I-II (po levi strani grebena do preperelega stolpa, ki ga obplezamo po desni in na vrh). Glavni vrh označuje večji možic in je visok nekako 2200+ m (na državnih kartah je označena kota 2192m).

Sestop po grebenu proti škrbini med Kupom in Kočno je malce težji (II). Glavna težava je v drugem delu spusta: dobrih 10m visoka in izpostavljena nagnjena plošča z majhnimi zarezami, ki so ravno še dovolj široke za varne stope in oprimke (najbolje se je je lotiti tik ob grebenu). Čez manjši vrh in naprej do škrbine, kjer je razmetana ogromna skalna kocka, težav ni več.

Plezalska alternativa

Možen je tudi direkten vzpon po severnem razu Velikega kupa. Namesto da bi pod steno Velikega kupa prečili v levo nad slap, nadaljujemo s plezanjem navzgor. Prestopimo rob v desno in kmalu pridemo do zelo strmega nadaljevanja. Od tu nas čakajo trije kratki in težavni raztežaji, mesta (vsaj) III. Prvi skok naskočimo naravnost (po izrazitejši razčlemi/poči levo oziroma desno so oprimki preslabi/krušljivi). Po lahki polici prečimo v desno in se po kaminu spustimo čez rob. Na drugi strani nas čaka ali navpična skala ali gladek kamin tik desno od nje (najbrž lažje). Nad skokom nadaljujemo nekaj metrov po veliki in nagnjeni gladki plošči ter po globoki poči izplezamo do lahkega sveta. Težav je tu konec. Po krušljivem in zagruščenem žlebu v levo obvozimo vršno ramo in se z druge strani vzpnemo nanjo. Na grebenu se kmalu spet združimo z normalko.

Z grebenom lahko začnemo tudi precej nižje (vrh macesnovega gozdička; na mestu, kjer krnica zavije v desno, okoli 1650m). Po začetnem delu grebena (bolj trentarske težave, do III) pridemo do izrazitega pomola, ki ga obplezamo na levi po enem izmed zgoraj omenjenim prehodom.