Stenar (2501 m)

Pristop

Čez Stenarjevo planjo

Nad Sovatno na višini 2100 prečimo vzhodno do zelo izrazitega pomola, 2106m, kjer se na drugi strani navzdol odpre strm travnat prehod do Stenarjeve planje. Zelo zahteven gamsji prehod pa nas vodi navzgor, tik pod steno. Za robom prečimo melišče in se na JV Stenarjev greben vzpnemo nekje na višini 2100m, kjer uživamo v izjemnem (morda najlepšem) pogledu na Triglavsko severno steno. Na Stenarjevo planjo je najbrž možen tudi direkten prehod s srednjega dela Sovatne, nekje na 1700+ m.

Grebensko plezanje (nikjer se ni potrebno umikati) vse do vrha Stenarja je nadvse prijetno in zračno (desna stran je 'navpično' odsekana). Težave niso pretirane (le tu in tam gre kakšno kratko mesto proti II) in tako lahko vseskozi nemoteno uživamo v razgledih.

Nad najbolj strmim delom na grebenski izravnavi stopimo na Spodnji Stenar, 2381. Vseskozi pa nam poglede privlači markanten klin desno/SV tik pod vrhom Stenarja (2472m, po Tumi nosi ime Macesence). Z vrha Stenarja je tudi možen pristop na ta markantni zob, ki je vrh izrazitega grebena. Sestop s Stenarja v škrbino pod Macesencem je zahteven le v spodnjem delu, kratko mesto II-III (drugače do II), pristop na vrh je na drugi strani povsem lahak.

Smučanje

Z vrha skozi Stenarska vratca (III, 300 m)

Smučanje s Stenarja po Sovatni je dobro opisano v Turnosmučarskem vodniku. V istem vodniku najdemo tudi opis dostopa do široke doline, ki se spušča izpod Stenarskih vratc (Križ). Ostane še:

Na Stenar se je možno vzpeti tudi po njegovi S strani skozi Stenarska vratca. Po široki dolini nadaljujemo proti Stenarskim vratcem. Pri samem vzponu na vratca pa potrebujemo cepin in dereze, saj strmina proti vrhu doseže do 45°. Na Stenarskih vratcih se pridružimo poti, ki nas do tu pripelje skozi Sovatno. Na vrhu Stenarja se potem glede na snežne razmere odločimo ali bomo smučali v Sovatno ali pa skozi Stenarska vratca.