Šite (2305 m)

Greben

Prek Mojstrovk in Travnika na vrh Šit

Grebena se velja lotiti z vzhoda. Z Vršiča smo en, dva, tri na Mali Mojstrovki, potem nas čaka žlahtno grebensko plezanje, kjer se grebenski rezi prav nikoli ne umaknemo za več kot kratek lučaj (nikar preveč dobesedno, že pristop z Male na Veliko Mojstrovko se grebenski rezi povsem umakne). Razgledi so obširni, posebno lep je kristal Jalovca, ki se mu počasi približamo, in če bomo dobro iztegnili roko...

Z Male Mojstrovke na Veliko pelje pod grebenom dobro shojena in na 'črno' (komu je bilo potrebno z rdečo packati po grebenu, saj se smeri, tudi če bi hoteli, ne da zgrešiti) označena potka. Pred Zadnjo Mojstrovko 'markacije' ugasnejo, mi pa nadaljujemo naprej do Travnika in njegovega soseda Kola (na vrhu Travnika bomo dosegli najvišjo točko grebena, 2379m). Do sem posebnih težav ni (kratki odseki I. stopnje), a že pogled na nadaljevanje grebena izda, da bomo deležni nekaj malega plezanja (ki bo le mestoma seglo do II. stopnje). Greben se po Kolu občutno zniža (škrbina, 2200- m), nadaljevanje grebena (greben Šit) s številnimi vrhovi le rahlo valovi nad 2200m in se spet močneje dvigne šele na najvišji točki: vrh Šit, 2305m.

Od škrbine (s Kola do nje ni težav) naprej se vseskozi držimo grebena. Večinoma se hodi prav po grebenski rezi, le na nekaj mestih se za drobec spustimo pod greben (če bomo kje primorani v daljši sestop, smo nit že izgubili). Na grebenu se trikrat znajdemo nad strmim pragom (škrbina in odsekan rob, a prav prijetna naloga je reševanje grebenskih ugank), kjer nam grozi globok (okoli 100m) spust in obvoz na južni strani. Že takoj za prvim vrhom (Rob Velike Dnine) nas greben malce straši, a nas trave prav po grebenu varno pripeljejo na širok 'nadvoz'. Drugo grožnjo premagamo s kratkim plezanjem proti škrbini (malce je potrebno potipati za prehodom). Tretja in zadnja grožnja je najbolj zvita, saj je prehod dobro skrit na severni strani. Pa poglejmo:

Vzpon na zadnji predvrh pred glavnim vrhom Šit nas že od daleč malce straši (levo je nekaj gladkih in strmih plošč, desno je pa tako ali tako vse odsekano) in je najbolje, da se ga lotimo tik ob grebenu. Ampak nikar prav na vrh, saj od tam ni grebenskega nadaljevanja, ker nas do škrbine loči previsen prag. Na severni strani grebena, malce pod grebensko rezjo, poteka primerna polička in njen začetek označuje nezgrešljiva grebenska mehka travnata preproga (za prmejdun sva postavila tudi možica). Spustimo se nekaj metrov do police in potem vodoravno prečimo do škrbine (polica je široka in prav lahka, malce siten je le prestop čez vmesni rob). Do vrha Šit nas loči še lažji grebenski vzpon.

In sestop? Grebensko nadaljevanje proti Jalovški škrbini (vmes je precej nepristopen(?) zahodni vrh Šit imenovan tudi Lopa) je rezervirano za alpiniste, najlažji sestop poteka po skrotju JV pobočja (z vrha gledano nekoliko v levo navzdol, brez plezanja - zahtevno brezpotje). Vseskozi sestopamo v levo in izbiramo lahke prehode, dokler ne trčimo do zgornje 'brezpotne' prečne poti (rumene, obledele markacije). Težji in časovno daljši sestop je sledenje rumenim markacijam, ki prečijo pobočje Velike Dnine (to je pravzaprav že nova tura in zahteva malce iskanja). Najbolj enostavno je po poti prečiti v desno do 'pravih' markacij, ki nas vodijo navzdol. Nižje, na razcepu, zavijemo levo po prečni poti do Vršiča, ki se vije na višini 1600m.