Palec (2026 m)

Pristop

Iz Suhega ruševja (do sem je pot dobro opisana v vodnikih) se vzpnemo na sedlo Žleb med Zelenjakom in Palcem. Shojena potka (pozorno je treba slediti možicem) nas brez večjih težav v dolgem loku z desne pripelje na vrh.

Možen je tudi pristop s sedla Žleb direktno po grebenu na vrh. Če se težavam ne umikamo, nas čaka plezanje do II. stopnje.

Greben

JV greben

je najdaljši pristop na Palec (posebno lep zna biti v zimski sezoni). Z grebenom je najlepše začeti že pri Zelenici, lahko pa se nanj vzpnemo šele iz ustja krnice Suho ruševje. Grebena se lahko lotimo še bolj velikopotezno, tako da začnemo na starem cestnem prelazu Ljubelj, 1369m, in po grebenu Ljubeljščice dosežemo sedlo Čez Pod (neoznačena potka je zelo dobro shojena in poteka prav po grebenu, le zadnjemu skalnemu in strmemu stolpu se umakne in porazgubi na levi/desni strani?, plezanje čezenj nam postreže z dvojko).

Grebensko prečenje poteka večinoma prav po grebenu (malce se mu umika le na čukljah Na Možeh) in po težavnosti sodi v zelo zahtevno brezpotje s kratkimi plezalnimi odseki II. stopnje. Če pa bi nas katera težava le utegnila preveč strašiti, se ji lahko preprosto umaknemo, tako da sledimo včasih bolj, včasih manj vidni potki na levi strani grebena (ta stezica se umakne prav vsakemu težjemu mestu, in če ji vseskozi sledimo se bo težavnost pristopa zmanjšala na zahtevno brezpotje s kakšnim kratkim mestom I. stopnje). Zelo lep pogled na celoten greben in še posebno na čuklje Na Možeh je z Begunjščice.

Na Možeh (Možje, Zobje) Na Možeh je estetsko všečna gmota v JV grebenu Palca. Vrh je sestavljen iz treh glavnih grebenskih čukelj, z njihovimi višinami je pa hudič (nekaj nižje od 1800m). Povsem na avstrijski strani leži še ena večja stranska čuklja (Zgornji Plot, severno od prvega Moža). Na obeh straneh grebena se šopiri tudi več povsem preperelih stolpov (najbolj zanimivi so nekaj SZ od tretjega Moža na avstrijski strani). Greben sam je lahko dostopen (z Zelenice se brez večjih težav na greben vzpnemo vzhodno ali zahodno od Na Možeh, brez težav dosežemo tudi škrbine med glavnimi čukljami). Najbolj naraven dostop je z Zelenice ob vlečnici (Triangel, SV), kjer dosežemo greben levo od sedla Čez Pod, 1686m. Grebensko prečenje lahko zastavimo po lahki (težavam in čukljam se povsem umaknemo po shojeni/nakazani potki na levi strani grebena) ali težji in mnogo bolj pestri grebenski varianti s pristopi na vse tri glavne čuklje, sem in tja lahko sledimo potki, grebenu se zares umaknemo le pri sestopu z vrha druge čuklje, ker je greben proti škrbini zelo raztreskan in odsekan. Prvega Moža se lotimo prav po grebenu (eno zelo ozko mesto) do strme zadnje stopnje. Sam vršni del lahko splezamo po razu ali pa prečimo v desno, kjer se navzgor odpre žleb. Najbrž je najlažje, če prečimo v desno, začnemo po žlebu in potem kmalu zavijemo desno ven iz žlebu po kanalu (levo so skale, desno ruševje) ter višje s pomočjo ruševja premagamo še krajšo vršno strmino. Na vrhu je mejni kamen (25/61). Sestop poteka po ozkem žlebu tik desno od grebena: spustimo se nekaj metrov navzdol, kjer na levi zagledamo vrh žlebu, ki nas popelje v škrbino med prvim in drugim Možem (malce siten je le spodnji del žlebu, kjer je nekoliko izpostavljen prehod v levo). Drugega Moža, katerega vrh je najvišja točka Na Možeh, se lotimo po plitkem žlebu tik levo ob grebenu in višje po lahkem grebenu splezamo na najvišjo točko. Vrh je sestavljen iz več stolpičev in strogo grebensko nadaljevanje je v okviru brezpotja prezahtevno (vrh drugega Moža je sicer razsežen, a samo v dolžino, zato pa tako hudo ozek, ves raztreskan in našpičen, da je vrag v obliki zašiljenega in gladkega grebenskega rezila odnesel nadaljevanje, sestop s škrbine pred zahodnim vrhom zahteva spuščanje po vrvi - klin)(Stanko Klinar v vodniku Karavanke posebej loči ta 'najtežje dostopen' zahodni vrh/špico drugega Moža, ki ni samostojna čuklja. Nanj najlažje pridemo z juga, tako da splezamo na škrbino, ki jo dosežemo naravnost navzgor ali malce lažje z vrh ruševnatega prehoda in po polički z leve, in levo na vrh, do II). Z drugega Moža sestopimo levo navzdol (JJZ) in potem skoraj vodoravno prečimo pod vršnimi špicami drugega Moža (tu se nam odpre zgoraj omenjena možnost pristopa na zahodni vrh drugega Moža). Prečimo še stranski grebenček, ki pada z zadnje špice (ta prehod čez rob od daleč ne izgleda preveč obetavno) in na drugi strani brez večjih težav dosežemo grapo, ki pada s škrbine med drugim in tretjim Možem. Po grušču se vzpnemo nekaj metrov navzgor do škrbine in tik levo ob grebenu splezamo do roglja in še nekaj metrov po grebenu na vrh tretjega Moža. Na vrhu ni prav veliko prostora (levo je povsem odsekano, na desno sicer ni tako strmo, a je zato skala gladka), nekajmetrski sestop na drugo stran poteka z rokami na razu in z nogami na vklesanih stopih.

Nadaljevanje je prav tako najbolj priporočljivo zastaviti prav po grebenu (vedno bolj shojena potka se sicer dosledno umika vsem težavam na levi strani). Prehodi so večinoma točno po grebenu, a včasih je le potrebno pogledati tudi malo čez grebenski rob. Na grebenu nas čaka en malce težji sestop (najbolje in najlažje ga vzamemo kar naravnost, točno v škrbino), vsaj en strm pristop in več zelo ozkih grebenskih odsekov. Malce pod vrhom Palca se priključimo normalnemu pristopu iz Suhega ruševja.

Pozimi je rez zasnežena in gre večkrat naprej le z jezdenjem po riti, a enkrat je tudi za rito preveč ošiljeno. V snegu se lahko zanesemo tudi na ruševje, ki nam z veseljem pomaga čez strme dele. Zimski greben je zelo lep, a tudi zelooo dolg.