(Veliki) Oltar (2621 m)

Greben

Greben martuljških Oltarjev

Normalen dostop do Kotla pod Grlom poteka iz Martuljka preko krnice Za Akom in mimo Treh macesnov. Najkrajši sestop z Velikega Oltarja do izhodišča omogoča prehod, ki nas z Grla (začetek je nekaj deset metrov nad njim, možic) privede v Kotel pod Grlom (II).

Iz kotla se nad nami odpre zanimiv pogled na popolnoma nezgrešljiv in prevladujoč falus (Monte Tamau), katerega prvopristopnik in krstni boter je Prle (Moje gore). Oltarji se po njem tako stopnjujejo: Veliki Oltar, 2621m, Mali Oltar, 2521m, in Oltarček, 2440m. Po travnatem hrbtu (desno od vpadnice Malega Oltarja) navzgor in višje levo po lahkem skrotju na škrbino med Oltarčkom in Malim Oltarjem (I-II).

Povsem nemogoče je, da bi Prletov Oltarček pustili neobiskanega. Proti škrbini sicer meče izjemno zašiljeno rez (s te strani je Oltarček hudo tenak), a plezanje ni tako akrobatsko, da ne bi zmogli. Prvih nekaj metrov je lahkih, do vrha nas potem čaka 30m dolg raztežaj izjemno izpostavljene trojke. Najtežji je začetek (Prle za to mesto omenja celo IV in najbolje storimo, če se ga lotimo točno po razu, saj je tam skala najbolj čvrsta), a tudi višje težave do vrha nikakor ne pojenjajo. Pri sestopu si pomagamo z dvema klinoma, ki sta zabita na vrhu, oziroma tik pod njim.

S škrbine prečimo levo do žlebu (II-, krušljivo), ki nas pripelje na glavni greben v škrbino med Malim in Velikim Oltarjem (eno/dve kratki mesti II)(težja varianta je, če Mali Oltar naskočimo že od Oltarčka po izraziti razčlembi desno).

Vršni del Malega Oltarja nam kaže zelo gladko lice, za bolj šibko mesto moramo pogledati na drugo stran grebena. V okviru škrbine se spustimo nekaj sitnih metrov navzdol (zahodno) do udobne poličke, ki nas izpostavljeno pelje počasi navzgor (eno mesto/prestop I-II), dokler se v desno na vrh Malega Oltarja ne odpre lahek žlebiček. V škrbino se vrnemo po isti poti.

Greben do Velikega Oltarja nam postreže še z dvema bolj izrazitima glavama. Večinoma plezamo težave do II. stopnje, le na nekaj kratkih mestih se težave dvignejo proti III. Iz škrbine pod Malim Oltarjem se greben takoj močno dvigne in desno od grebena splezamo na ramo ter po krušljivi rezi dosežemo prvi vmesni vrh, 2584m. Na vrhu nas čaka klin za spust (10m, brez vrvi nas čaka podrto mesto IV v sestopu)(spustu se lahko ognemo, če vrh obvozimo globoko na levi/vzhodni strani - podrto). Po rezi (sem in tja je tako podrta, da se malce le umakamo - vse po desni) dosežemo še drugi vmesni vrh, 2598m, nepretežak sestop v škrbino pa poiščemo na njegovi desni strani. Tudi v zadnjem delu proti vrhu Velikega Oltarja se grebenskim težavam umikamo na desni.

Smučanje

Kačji jezik (V-, zgoraj 150 m S5+, 400 m)

Vzpon do Treh macesnov je opisan v Turnosmučarskem vodniku. Nadaljujemo po opisanen odcepu proti Mali Martuljški Ponci do severnega ostenja Oltarja. Tu se povzpnemo po 40° strmem pragu. Pot proti Mali Martuljški Ponci preči naprej, mi pa zavijemo levo navzgor. (Lahko pa še prečimo proti Mali Martuljški Ponci in šele pred severnim ostenjem Velike Martuljške Ponce zavijemo levo navzgor.)

Vzpenjamo se približno diagonalno desno navzgor, kjer se snežišče kmalu nekoliko zoži, potem pa v isti smeri nadaljujemo po širokem snežišču do zatrepa. Do sem težav ni. Vršnega dela (150 m, precej strmo) se lotimo najprej po strmem pobočju/grapi nekoliko v levo, skozi ozek prehod na zgornje snežišče (strmo). Vzpnemo se navzgor vse do škrbine med Oltarjem in Ponco, 2515m.

Vse težave so zbrane v vrhnjem delu (150+ m višine), kjer je precej strmo.