Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko

Kukova špica (2427 m)

Pristop

Normalni pristop poteka iz Vrat: po lovski poti ob grapi Veliki Črlovec, po prečni poti (1500 m) proti zahodu čez Veliki Črlovec, čez Gulce navzgor na sedlo Čez Gulce in desno na vrh. Pristop je opisan v vodnikih (PZS, Sidarta), problem pa je v vodoravni lovski poti, ki nas popelje čez grapo Črlovec do pod Gulcami. Veliko gornikov tu zgreši prehod. Vse poti so nemarkirane. Dodajava opis prečnice.

Na višini 1500 metrov nas lovska pot pripelje na izravnavo, kjer je precej podrtega drevja. Tu sledimo glavni poti vseskozi na levi strani (tam okoli je precej shojenega). Kmalu nas pot povede povsem levo (do stranskega grebenčka) in nato ostro desno. Poti sledimo še nekaj časa, nato pa se manever ponovi. Pot zavije povsem levo (prav do stranskega grebenčka) in spet ostro desno. Prav na tem ovinku je odcep. Torej ne gremo v desno, ampak na odcepu v levo.

(Tu lahko spregledamo križišče (T), saj se ga vidi šele, ko stopimo nanj. Če pa hodimo malo po svoje, na križišče sploh ne stopimo, in ga seveda gladko zgrešimo. Pot v desno vodi na Vrtaško planino.)

Lepo shojena pot preči nekaj časa vodoravno oz. rahlo navzgor, dokler se pred nami ne odpre grapa. Po poti sestopimo vanjo (izpostavljeno). V levo je lepo vidna pot, ki nas popelje ven iz grape, nadaljevanje pa poteka, kot je opisano v vodnikih.

Prestop čez grapo je mogoč tudi malo višje, vendar je precej bolj siten.

Čez Kukove prode na Kukovo špico

Zelo samoten pristop, priporočava. Za sestop uporabimo normalko. Na Kukove prode lahko pridemo tudi direktno iz zatrepa Velikega Črlovca (po rampi desno od JV grebena Kukove špice), spodaj je opisan pristop s Slemena.

Z vrha Slemena se b.p. spustimo v Škrbino v Mužičih (najnižja točka med Slemenom in Kukovo špico, 1952m). Naslednja orientacijska točka je zadnja škrbina, tik pod vznožjem Vrha nad Mužiči. Imamo dve možnosti.

Prva je precej globok obvoz po izredno razkrojenem skalovju na desni strani. Sam vzpon k škrbini pod Vrhom nad Mužiči postreže s strašno krušljivim in strmim skrotjem (slaba II)(najbrž je najbolj ugoden vzpon direktno k škrbini). Ta varianta je opisana v vodniku Slovenske stene.

Druga bolj zanimiva varianta je grebenska (brez vsaj kratke vrvi najbrž ne bo šlo). Greben je precej podrt in našpičen, a nam nadaljevanje ne povzroča večjih težav, dokler ne trčimo na zelo preperel stolp (ki je na drugi strani previsen). Obvoz po desni je sicer grd (krušljiv, strm in brez zdravih oprimkov), a ga z nekaj metri vrvi uženemo. Nadaljevanje je spet 'normalno' podrto in tik pred vznožjem Vrha nad Mužiči nas preseneti večje grebensko okno (z zadnjim stolpom in sestopom v škrbino opravimo z leve).

S škrbine pod vznožjem Vrha nad Mužici nas levo od grebena čakajo malce sitno zagruščene prečnice (rolerji, le zadnja je res grda), ki nas brez izgube višine pripeljejo na Kukove prode. Po meleh se je najlažje vzpenjati povsem ob steni in pod vrhom prodov se usmerimo desno na greben (tam kjer nam je najbližji, lahko). Greben je prijetno zračen in v ne pretežkem plezanju (do II, krušljivo) dosežemo vrh Kukove špice (nekaj pod vrhom se je potrebno težavam umakniti v desno).