Krofička (2083 m)

Greben

Zelo lepa in pestra brezpotna grebenska tura, orientacijsko bolj zahteven je sestop mimo pastriskega stanu, plezalne težave so prve stopnje, čez tehnično najtežji del pa so speljana lovska varovala (brez njih bi plezali dvojko).

Prečenje Krofičke in Ut

S poti na Ojstrico se malce pod Škrbino v levo odcepi neoznačena potka (možic), ki nas pripelje do grebena (stik z ostenjem Krofičke). Malce višje v grapi/žlebu levo od grebena poiščemo lovska varovala, ki nas varno vodijo na raz in po njem na Zadnji travnik.

Vzpenjamo se desno navzgor do grape, ki pada z izrazite škrbine južno od vrha. Od tu naprej je možnih več variant. Orientacijsko najbolj enostavna (in 'nerušnata') pelje navzgor po strmem skrotju, ki vodi proti vrhu (zgoraj nikar ne silimo naravnost na greben, ampak malce desno po naravnih/najlažjih prehodih). Posebnih težav ni (sem in tja je malce lahkega plezanja, I), na greben stopimo tik levo/južno od vrha Krofičke.

Po grebenu nadaljujemo proti glavnemu vrhu Ut, 2029m. Večjih težav ni (le tik pred vrhom čaka nekaj lažjega plezanja po skalah, I). Skoraj povsod se da slediti shojeni potki, večinoma se hodi po grebenu ali tik pod njim, le rušju se včasih umakne malce nižje. Podobno je nadaljevanje do kote 1994m. Greben tu ostro zavije levo in pod nami zazija precej globoko sedlo, 1929m. Spust do sedla poteka levo od rušja (v smeri zahoda). Od tu naprej imamo na voljo dve varainati, obe pa pripeljeta na markirano pot severno od grebena Ut (Klemenča jama - Strelovec).

Zahtevnejša. Brez težav nadaljujemo naprej do konca grebena, 1894m, kjer nas pričaka odsekan skok, ki nas loči od zelenih trav slabih 50m nižje (prečna markirana pot teče še nekaj nižje). Od zgoraj je položaj zelo nepregleden. Na levi strani se proti travam spušča polička (zelo izpostavljeno, zagruščeno, spodaj je kratek skok), lahko pa splezamo navzdol tudi po razu (spodaj je strm skok). Oba sestopa najbrž zahtevata varovanje (III). Če se odločimo za to varianto, je bolje, da prečenje zastavimo v obratni smeri.

Mnogo lepša je lažja varianta po lovski potki, ki nas prek izjemnih prehodov pripelje do markacij. S sedla sestopimo po grušču dobrih sto metrov vzhodno. Tu stopimo na shojeno potko, ki vodi levo pod steno (dobrih 30m visoka in 100m široka previsna stena, pod njo je pastirski stan: razpadajoča 'pasja uta'). Pot nas vodi vzporedno z grebenom pod vršnimi pečinami. Prehodi, ki jih pot ubira v tej 'trentski' divjini nad Robanovim kotom so zelo slikoviti (naravnost čudoviti ni niti malo premočna beseda). Potka se tu in tam malce porazgubi, a le za nekaj metrov (nikar ne iščimo prehodeov prenizko, kjer je veliko težje ter se skoki in prepadne pečine proti Robanovemu kotu kar vrstijo), vseposvod jo je potrebno iskati skoraj tik pod pečinami grebena Ut. Potka je zelo zahtevno brezpotje z mesti I. stopnje in neprestano valovi malo gor in malo dol. Opozorila bi na nekaj detajlov:

Pot kmalu zavije v strm gozd in pripelje na trave, kjer se potka vzpne na zgornji prehod (spodnji, na videz lažji prehod se izkaže za vabo). Vmesno izrazito šrbinico potka preči nekaj metrov nad njo (nikar v škrbino, saj tam ni nadaljevanja), prestopi čez rob (zahtevno) in se spusti v lahek svet pod glavno orientacijsko točko (večja škrbina tik vzhodno od zadnjega vrha v grebenu Ut, vidna je že z glavnega grebena). Potka se vzpne na to škrbino, preči naprej levo čez rob in se po travah (severno pod grebenom Ut) spusti na markirano pot.